Za vstop v shemo Izbrana kakovost, v kateri so že mleko in mlečni izdelki, piščančje in goveje meso ter sadje, si prizadevajo tudi v žitnem sektorju. Predsednik sektorskega odbora za žita za vstop v shemo Franc Küčan je že pred kratkim povedal, da pogajanja o tem še tečejo, saj ni dokončno razjasnjeno, ali bi za upravičenost do oznake Izbrana kakovost v nekaterih primerih zadostovala že 50-odstotna vsebnost domače surovine, čemur kmetje in nekateri mlinarji nasprotujejo. V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki združuje tudi vse večje slovenske mlinarje, pojasnjujejo, da tudi sami ves čas zagovarjajo, da mora shema Izbrana kakovost temeljiti na osnovni surovini, ki je 100-odstotno slovenskega porekla. »Ker pa se specifikacija oblikuje na dolgi rok, smo želeli, da se vanjo poleg mlevskih izdelkov vključijo tudi pekovski in drugi izdelki iz pšenice, rži, ječmena, ovsa, pire, koruze, prosa in ajde. Vse žito, ki ga živilo vsebuje neposredno ali v predelani obliki, pa mora v celoti izpolnjevati pogoje iz specifikacije, torej mora biti slovenskega porekla,« so zapisali.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Izbrali smo regijskega dobrotnika leta. Srce ga vleče k dobrim dejanjem
Prizadetim v lanski ujmi ni samo popravljal streh, ampak pomagal celiti rane
A v pojasnilu, ki so ga poslali glede tega, so med drugim zapisali, da nekateri izdelki, kot so na primer različni štruklji, vsebujejo še druge sestavine. »Zato smo predlagali, da je v teh izdelkih vsaj 50 odstotkov osnovne surovine iz sheme Izbrana kakovost.« Dodali so, da se je treba o tem predlogu, če je bil nejasen, pogovoriti na sestanku sektorskega odbora za žita. Kot kaže, je glede predloga med vpletenimi deležniki res precej nejasnosti, saj ni bilo povsem razumljivo, na kaj natančno se nanaša omenjenih 50 odstotkov. Kot pravi Küčan, tudi sami ne razumejo povsem predloga zbornice, si pa prizadevajo, da bo osnovna surovina, ki je v tem primeru moka, v izdelkih izbrane kakovosti 100-odstotno slovenskega izvora. Iz predloga zbornice pa ni mogoče povsem nedvoumno razbrati, ali je lahko v tem primeru v izdelku tudi moka iz uvoženega žita.
Domačega žita v vsakem primeru premalo
Pri tem Küčan poudarja, da letna poraba pšenice v Sloveniji, če poleg kruha upoštevamo še druge izdelke, presega 200 tisoč ton, ob tem pa slovenski kmetje domači industriji preskrbijo v povprečju le okoli 50 tisoč ton, saj je nekaj tudi izvozijo, predvsem v Italijo. »Zato bi se morali v začetku usmeriti na to, da potrošniku pod znakom Izbrana kakovost zagotovimo slovensko moko in nekatere osnovne tipe kruha, ne pa da se že zdaj zapletamo z vsemi drugimi možnimi izdelki, saj lahko s tem samo zameglimo celotno zadevo.« Tudi direktor Mlinopeka Karel Pojbič je glede tega nedvoumen. »Osnovna surovina v izdelkih izbrane kakovosti mora biti 100-odstotno slovenska. O 50-odstotni vsebnosti govorijo samo v tistih sistemih, ki z žitom mešetarijo po Balkanu in drugod ter bodo težko zagotovili slovensko surovino. S polovično vsebnostjo ne bi naredili ničesar, temveč bi samo podaljšali obstoječe stanje, ko se kot slovensko prodaja tudi uvoženo blago,« pove.
Zbornica: Vsi si prizadevamo za isto stvar
Sekretarka sekcije za pekarstvo pri GZS Barbara Rupnik pojasnjuje, da gre pri celotni zadevi za nesporazum in nerazumevanje ter da si bodo prizadevali, da bi vsi deležniki predlog razumeli enako, da so torej vsa žita v izdelkih izbrane kakovosti slovenskega porekla. »V praksi to pomeni, da bo kruh, ki bo označen z znakom Izbrana kakovost Slovenija, samo iz slovenskega žita (pšenica, rž, ječmen, oves, pira, koruza, proso in ajda). To je tudi v interesu vseh podjetij, ki se ukvarjajo z mlinarstvom in pekarstvom. Obenem bo morala ta moka izpolnjevati tudi vse druge kriterije, ki bodo predpisani v specifikaciji. Nikakor nismo predlagali, naj bo v tem kruhu ali drugem pekovskem izdelku poleg slovenskega tudi uvoženo žito. Ker pa smo razmišljali o možnosti uporabe sheme tudi za izdelke, ki poleg žita vsebujejo še druge osnovne sestavine, na primer osnovni sestavini skutnih štrukljev sta moka in skuta, smo predlagali, naj bosta tako moka kot skuta slovenskega porekla in certificirani po shemi Izbrana kakovost. Pri tem je moka certificirana po shemi za žita, skuta pa po shemi za mleko in mlečne izdelke. Obenem se nam je zdelo prav, da se predpiše minimalen delež moke in skute v tem izdelku, zato smo predlagali, da je obeh sestavin skupaj v izdelku več kot 50 odstotkov.«
Predlagali so tudi izjemo pri testeninah, in sicer pri tistih, ki vsebujejo pšenico durum, ki se v Sloveniji ne prideluje. Küčan pravi, da je to predmet dogovora, da so pripravljeni sprejemati kompromise glede dodatnih sestavin nekaterih izdelkov, kot so mak in orehi, ki bodo lahko certificirani ali pa tudi ne, če gre za sestavine, ki jih v Sloveniji ni, vendar ne bodo odstopili od zahteve po 100-odstnotnem slovenskem izvoru osnovne sestavine. Kot še pove, trenutno usklajujejo stališče s Trgovinsko zbornico Slovenije, ki jim po njegovih besedah pritrjuje glede tega, da mora biti moka, ki jo vsebuje izdelek, 100-odstotno slovenskega izvora. Predvidoma v naslednjih 14 dneh bo o vlogi odločal sektorski odbor, a se Küčan boji, da ta ne bo potrjena v primeru nadaljnje nejasnosti glede predloga zbornice okoli morebitnega mešanja surovin.