Zveza slovenskih prašičerejcev je na Kmetijsko gozdarskem zavodu predstavila svojo zahtevo, in kot so povedali tudi pravico do vključitve prašičjega mesa v shemo izbrane kakovosti Slovenije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Naj plešejo
Kje pa je še kakšen velik prostor v Pomurju, ki lahko sprejme do 500 ljudi in ni telovadnica?
Dogovor o izbrani kakovosti med rejci in predstavniki Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) Mesne industrije Slovenije je bil tik pred sklenitvijo. Rejci in GIZ so dosegli načelni dogovor o kriterijih za izbrano kakovost. Rejci so v prvi fazi tudi pristali na prehodno obdobje, v katerem bi z znakom izbrane kakovosti označevali tudi meso rejeno in zaklano v Sloveniji. Šlo je za pragmatično rešitev, saj z lastno proizvodnjo pokrivamo 30 odstotkov lastnih potreb po prašičjem mesu. Naknadno je bilo ugotovljeno, da evropska direktiva ne dovoljuje prehodnega obdobja. To pomeni, da se z znakom Izbrane kakovosti lahko certificira le meso doma rojenih, rejenih in zaklanih prašičev. S tem se predstavniki GIZ, konkretno Panvite in Celjskih mesnin, nista strinjala in sta od dogovora odstopila. Predsednik ZSP Alojz Varga in Danilo Meolic sta izpostavila, da gre za nerazumljivo potezo, saj bi moral biti obojestranski interes, da se domača oskrba s prašičjim mesom povečuje. To zahteva odgovorno ravnanje obeh strani. Izpostavila sta, da predelovalcem očitno ni v interesu, da bi samooskrbo povečali in potrošniku ponudili boljše meso. Kot enega ključnih vzrokov za nastale razmere vidita v tem, da se s kakovostjo ne bi dalo več ribariti v kalnem. Rejci, ki bi vstopili v shemo izbrane kakovosti bi svojo proizvodnjo morali certificerati na dveh ravneh. Pri zagotavljanju ustrezne »certificirane krme« in zagotavljati evidence o doma rojenih in rejenih prašičih. Za preglednost pa bi predelovalna industrija morala pristati na vodenje in tudi redno objavljanje masnih bilanc. Masne bilance so praktično edini kontrolni mehanizem, da pri svežem mesu ali mesnih izdelkih ne bi prihajalo do zlorab.
