Na straneh (Iz)brano v našem časopisu Vestnik smo se tudi v preteklem letu dotaknili najrazličnejših tem, ena od njih so bile zgodbe uspešnih žensk na različnih področjih. Leto smo med drugim začeli s pogovorom s Karin Jureš iz Borecev, prejemnico Miklošičevega priznanja Filozofske fakultete Univerze v Mariboru za leto 2023 za magistrsko delo iz slovenistike, v katerem je raziskovala vlogo členkov v oddajah informativnega in razvedrilnega programa javne televizije in izbranih komercialnih televizij. Z naših koncev, natančneje iz Odranec, je prihajala lanska inženirka leta, to je Ljupka Vrteva, po rodu Makedonka, ki je v Ljubljano prišla študirat strojništvo in ostala v naši državi. Je razvojna inženirka za področje ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb ter vodja projekta sončne elektrarne v družbi Petrol. »Dober inženir je tisti, ki ima veliko znanja, je ciljno usmerjen in premore veliko etike in morale. To je zame definicija inženirja, ne le dobrega. Biti inženir ni samo naziv,« je med drugim povedala v intervjuju. Poklic inženirja velja še danes za bolj moškega, delajo pa ženske v Pomurju tudi v drugih pregovorno moških poklicih. Tako smo ob dnevu žena predstavili Aleksandro Šinko Kuhar, direktorico podjetja Kleparstvo, krovstvo Šinko iz Skakovec, ki je konec leta 2023 postala mojstrica svojega poklica. V vsej Sloveniji je med zelo redkimi, če ne celo edina, ki dela na tem področju, poleg nje pa v podjetju v proizvodnih procesih delajo še tri ženske. Predstavili smo tudi Elizabeto Markovič Toplak iz Dobrovnika, ki že od otroštva goji ljubezen do masivnega stilskega pohištva. Njena dedek in pradedek sta bila mizarja, po njiju se je mizarska tradicija v družini prekinila (njen oče je bil učitelj, mama trgovka), nato pa se je ljubezen do dela z lesom prebudila v njej. Danes se ukvarja z obnovo masivnega pohištva in ga tudi prodaja.
Veliko o Judih
Na teh straneh časopisa pogosto dajemo prostor judovskim tematikam, saj so bili Judje do druge svetovne vojne pomemben del življenja v pokrajini ob Muri, prav lani je minilo 80 let od množičnih deportacij Judov iz Prekmurja. Kot vsako leto so tudi lani ob dnevu spomina na žrtve holokavsta na judovskem pokopališču v Dolgi vasi položili vence, pa tudi sicer se je okrog tega datuma zvrstilo kar nekaj dogodkov v spomin in opomin, da se grozote druge svetovne vojne več ne bi ponovile. Med drugim so v Pokrajinski in študijski knjižnici (PiŠK) Murska Sobota gostili Janija Kovačiča, ki je z glasbeno-literarnim sprehodom skozi zgodbe taboriščnikov, zapisanih v pesmih iz zbirke Orfej iz pekla, obudil občutenja, ki so jih doživljali taboriščniki v taborišču Sachsenhausen. Pesmi so nastale med letoma 1939 in 1945, zbral, zapisal in izvajal jih je Aleksander Kulisiewicz, poljski novinar in politični zapornik v tem taborišču. V knjigi so pesmi v originalu, v poljščini in nemščini, ter v slovenskem prevodu, za kar je poskrbela jezikoslovka Simona Klemenčič. Pri vsaki pesmi je dodan še komentar, ki pojasnjuje situacijo, v kateri je pesem nastala. V zvezi s poznavanjem tematik, povezanih z Judi, v slovenskem prostoru, o holokavstu in o tem, ali in kako bi lahko konflikt na Bližnjem vzhodu v kombinaciji z nepoznavanjem zgodovinskih dejstev izničil večdesetletno delo zgodovinarjev, ki vedno znova razkrivajo temačne zgodbe iz časa druge svetovne vojne v spomin in opomin vsem nam, smo se pogovarjali z direktorjem Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Borisom Hajdinjakom. Konec aprila je Lendavo obiskala tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, ki se je udeležila spominske slovesnosti v lendavski sinagogi. V svojem govoru je pozvala k poenotenju v boju zoper radikalizem in pojave antisemitizma. Z lendavskim županom Janezom Magyarjem sta na kraju v neposredni bližini gledališke in koncertne dvorane, kjer je nekoč stala judovska šola, odkrila spominsko tablo, sočasno pa so v sinagogi odprli še razstavo Zgodba o dveh transportih s podnaslovom Medžimurski in prekmurski Judje med holokavstom.
V preteklem letu smo lahko prisluhnili tudi zanimivemu predavanju Ane Šestak, višje kustosinje iz Muzeja Medžimurja Čakovec. V Pomurskem muzeju Murska Sobota je predavala o družini Legenstein, ki je bila pomemben del družbenega življenja med obema vojnama tako v Murski Soboti kot v Čakovcu. Pred pripravo razstave ni bilo veliko znanega o tej družini, veliko pa so o njej izvedeli leta 2019 od Lili Legenstein in iz njenega družinskega albuma. Družina Legenstein, Geza, Elizabeta, hčerka Lili in sin Ladislav, so bili zelo aktivni in uspešni ljudje. Zaradi svojega priimka so bili doslej v zgodovinski dokumentaciji obravnavani kot judovska družina, čeprav je bil vsak član svoje veroizpovedi. Verska raznolikost družine je bila ključna tudi za njihovo usodo v času druge svetovne vojne. Zanimiva zgodba, za katero je vredno pobrskati med stranmi našega časopisa.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Tine Novak odgovarja: "Tisti, ki so obljubljali boljše pogoje za ljudi in podjetnike, naj se vprašajo, kdo je v resnici izdal zaupanje volivcev"
Prebegli poslanec je za naš medij odgovoril na najpogostejša vprašanja, povezana z njegovim prestopom k Anžetu Logarju in Demokratom.
V lendavski sinagogi smo konec leta imeli priložnost videti tudi nekaj molitvenikov in obrednih knjig, knjižno dediščino predvojne prekmurske neološke judovske skupnosti. Gre za knjige iz zbirke, ki jo hrani PiŠK, v njej je 99 knjižnih enot, s čimer je to največja zbirka liturgičnih knjig judovske skupnosti v kateri koli slovenski knjižnici.
V času nacizma niso trpeli samo Judje, temveč tudi drugi, ki so bili proti svoji volji »vpleteni« v idejne projekte, ki so jih izvajali nacisti. O enem od teh v svojem dokumentarnem filmu govori režiserka Maja Weiss. Gre za film z naslovom Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna o poslednjih še živečih žrtvah nacističnega rasnega eksperimenta Lebensborn. V filmu režiserka razkrije usode štirih ugrabljenih otrok. Nacistični program Lebensborn je zasnoval Heinrich Himmler in je bil namenjen širitvi arijske rase. Sprva je bil zastavljen kot mreža materinskih domov in porodnišnic, v katerih so se lahko rodili »rasno ustrezni« nezakonski otroci, pozneje pa so se vanj stekali nasilno ukradeni dojenčki, ki jih je okupatorska vojska po dekretu idejnega vodje ugrabljala na Poljskem, Češkoslovaškem, v Ukrajini in tudi v Sloveniji, na Spodnjem Štajerskem.
Zapuščina (izseljencev)
Veliko smo se tudi sicer ukvarjali z zapuščino naših prednikov. V prostorih evangeličanskega centra v Murski Soboti je bila na ogled razstava z naslovom Dragocenosti s poslanstvom. Z njo so se spomnili 440. obletnice izida Dalmatinove Biblije in Bohoričeve slovnice Zimske urice proste ter 460. obletnice izida Trubarjeve Cerkovne ordninge. Poleg teh so bili na ogled še drugi dragoceni izvodi, izvirniki in faksimile, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Našo zapuščino si je bilo mogoče ogledati tudi v knjižnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM). Na ogled je bilo devet vzhodnoštajerskih in prekmurskih rokopisnih pesmaric iz rokopisne zbirke UKM. Iz prekmurskega jezikovnega prostora so bile predstavljene Martjanska pesmarica I iz 17. stoletja, Martjanska pesmarica II iz 18. stoletja ter tri pesmarice iz 19. stoletja – Cantiones Mortuales, Gaberjeva in Gaber-Bokanova pesmarica. Besedila vseh pesmaric so tudi javno dostopna, s tem pa je sleherniku omogočeno nadaljnje raziskovanje.
Posebej velika dragocenost, ki smo jo v prejšnjem letu pridobili v pokrajini ob Muri, je kulturna dediščina slovenske evangeličanske cerkve v Betlehemu v Pensilvaniji, ki je po zaprtju in prodaji te cerkve poleti prispela na sedež škofijskega urada v Murski Soboti. Med opremo najdemo cerkveno posodje, krstni kamen in druge predmete, med pisno kulturno dediščino pa rokopisne zapisnike v prekmurskem jeziku o življenju in delovanju cerkve v prvi polovici 20. stoletja in cerkveno literaturo.
Poleti je v okviru Soboškega poletja v Murski Soboti gostoval slovenski plesni ansambel Triglav iz Winnipega v Kanadi, ki se je mudil na desetdnevnem gostovanju v domovini prednikov. O njih kot tudi o drugih slovenskih izseljencih po svetu smo se takrat pogovarjali z Brankom Kocmurjem, generalnim tajnikom društva Slovenija v svetu, ki skrbi za povezovanje vseh slovenskih izseljencev z matično domovino.
Še versko obarvane tematike
V preteklem letu smo veliko prostora v časopisu namenili narodnemu buditelju Jožefu Kleklu st., od rojstva katerega je minilo 150 let. Črenšovska občina je ob tej priložnosti pripravila Kleklovo leto, v okviru tega pa se je zvrstilo več dogodkov, med njimi okrogla miza, znanstveni posvet, vrhunec pa je bil prenos njegovih posmrtnih ostankov z murskosoboškega pokopališča v Črenšovce. V okviru dogodkov si je bilo mogoče ogledati tudi dokumentarni film Aleša Horvata z naslovom Gospod Smej, Dokler smo na zemlji, ne pridemo domov, ki predstavlja pokojnega mariborskega pomožnega škofa Jožefa Smeja. Film je svojevrsten spomenik veličini osebe, ki jo je predstavljal škof Smej, in je tudi plod prijateljevanja režiserja s škofom. V preteklem letu je izšla knjiga Mi, nedelski župniki avtorja Lojzeta Kozarja, ki govori o nedelski župniji (danes župniji Gornji Petrovci), tamkajšnji cerkvi in duhovnikih, ki so delovali v župniji. Gre za literarne pripovedi petindvajsetih župnikov, ki odstirajo razmere in dogajanje v župniji in širše vse od 14. stoletja do danes.
Na drugem bregu Mure, v Ljutomeru, so v prostorih muzeja gostili razstavo limoških križev in njim sorodnih lokalno izdelanih primerkov z območja današnje Slovenije. Gre za tip križev, ki so jih od 6. stoletja izdelovali v zlatarskih mojstrskih delavnicah v Limogesu na jugozahodu Francije. Že v srednjem veku so bili razširjeni po vsej Evropi, od Velike Britanije do Rusije, od Izraela do Skandinavije, kar priča o njihovi priljubljenosti. Kljub temu jih je danes malo ohranjenih.
Kaj nas žuli danes
Veliko je bilo zapisov o dogodkih in ljudeh iz preteklosti, prav toliko pa tudi o teh v sedanjosti. (Iz)brane strani našega časopisa so namreč namenjene tudi raznim aktualnim problematikam. Tako smo na znanstveni konferenci Pomurske akademsko-znanstvene unije izvedeli za nespodbudne podatke glede pričakovane življenjske dobe v Pomurju. Trendi niso obetavni, kazalniki demografske statistike in življenjske ravni regijo večinoma uvrščajo na najslabša mesta. Z mikrobiologinjo Tanjo Bagar, direktorico Mednarodnega inštituta za kanabinoide ICCANNA, smo se pogovarjali o uporabi konoplje v medicini pri nas. Pacienti so v Sloveniji prepuščeni črnemu trgu tako pri iskanju nasvetov o uporabi konoplje za medicinske namene kot tudi pri nakupu proizvodov iz konoplje. Zakaj je tako, kako bi to področje lahko spremenili, predvsem pa kakšne pozitivne učinke ima konoplja pri različnih boleznih, so bile teme, ki smo jih obdelali.
Vse bolj aktualna tema je duševno zdravje. O pomenu duševnega zdravja in zdravljenju duševnih bolezni smo se pogovarjali s Pomurko Anjo Plemenitaš Ilješ, ki je specialistka psihiatrije na Oddelku za psihiatrijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Kot je povedala, postaja depresija ena najpogostejših bolezni tako doma kot po svetu, narašča tudi pojavnost poporodne depresije. K sreči postaja stigma vse manjša. Prav tako se s pogovorom o tem manjša stigma, ki jo imajo otroci alkoholikov. Ob lanskem mednarodnem tednu otrok alkoholikov je organizacija NACOA Slovenija, Društvo za pomoč otrokom alkoholikov, na sedežu NIJZ v Murski Soboti organizirala okroglo mizo, posvečeno posledicam življenja v alkoholični družini ter varovalnim dejavnikom in virom pomoči za otroke alkoholikov.
Eno od področij, na katerih ni nikoli dolgčas, je šolstvo. V začetku leta se je veliko pisalo o novem zakonu o šolstvu, ki je prinesel marsikatero spremembo, področje, ki mu drugi mediji niso namenjali preveč prostora, pa je bilo znotraj tega izobraževanje na domu. Napovedane spremembe so dvignile nemalo prahu med starši otrok, ki se izobražujejo na domu. Na naše uredništvo se je takrat obrnila članica civilne iniciative za izobraževanje na domu Anja Masleša z željo, da bi javnosti predstavili tudi njihovo stališče, saj da njihova stran ni bila (dovolj) slišana v javnosti. Sta pa dve pomurski šoli v minulem letu proslavili visoka jubileja – v Gornji Radgoni 50 let nove šolske zgradbe, v Šalovcih pa 140-letnico šolstva v teh krajih.
To je le nekaj izbranih vsebin, ki so pritegnile pozornost avtorice tega zapisa, seveda pa smo pisali še o marsičem drugem. Tudi za letos obljubljamo, da zanimivih tem ne bo manjkalo.
