V domu kulture v Gornji Radgoni je na ogled razstava likovnih del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji Likovnega društva Gornja Radgona, ki so jo naslovili Pračlovek v meni. Likovno kolonijo, ki je potekala tri dni, je strokovno vodila akademska slikarka Saša Bezjak. Trideset članov in prijateljev društva je ustvarjalo v dveh sklopih, v prvem so slikali na platno, v drugem pa se je klesalo iz različnih materialov, nad čemer je bdela ena od članic društva Marina Vuk.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Odbojka: Pucončanke v gosteh premagale Prevaljčanke
V 9. krogu prve B-lige za odbojkarice je Murexin Puconci v gosteh premagal Prevalje, končni izid je bil 0 : 3.
»Vse naše osnovne potrebe so od časa prazgodovine nespremenjene, a danes jih zadovoljujemo po ovinkih. Z vsakim od teh ovinkov se oddaljujemo, ne nujno od enostavnega ali preprostega, a gotovo od neposrednega zadovoljevanja potreb. S tem usiha tudi naš občutek, da smo v svetu doma, da z njim živimo, s tem kopni tudi naš občutek smisla. Med vsem tem v svojih osnovnih hrepenenjih nismo kaj dosti drugačni od naših prednikov. Vsi imamo pračloveka v sebi. Morda si ne moremo v polnosti zamisliti, kakšno je bilo prazgodovinsko življenje. Kar pa lahko storimo, je, da se osredotočimo na tisto, kar pračloveku v tej naši zamisli zavidamo. Tako bomo ugotovili, kaj pogrešamo v svojih življenjih, in v sebi našli pračloveško silo preživetja, iz katere lahko ustvarjamo. Ustvarjamo iz prvinskosti, v kateri se ne sprašujemo po smislu, temveč ga živimo, iz prvinskosti, ki je uglašena z naravo, prvinskosti, ki živi v tukaj in zdaj ter povezana z zemljo pripoveduje zgodbe ob ognju. Moč najti to notranjo prvinskost, pračloveka v sebi, kot vir moči, svobode, povezanosti in odgovornosti je bilo tudi žarišče mednarodne likovne kolonije Likovnega društva Gornja Radgona,« je na odprtju razstave povedala moderatorka Nika Škof.
Življenje pračloveka in sodobnega človeka je v katalogu o razstavi primerjala tudi predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Dana Štrucelj. »Pračlovek je moral skrbeti za hrano, zavetje, ogenj, zdravje in varnost, moral se je prilagajati različnim podnebnim spremembam, bil je izpostavljen napadom živali, znal je izdelovati orodje iz kamna, lesa, kosti in rogovja, znal je uporabiti ogenj za kuhanje, ogrevanje, razsvetljavo in zaščito, živel je v skupinah, ki so si med seboj pomagale in sodelovale. Današnji človek pa je izgubil stik z naravo in svojim smislom, preveč je zaposlen, v stresu, materialističen in potrošniški, sooča se z eksistencialno krizo, obremenjen je s svojimi težavami, slep je za stisko bližnjega in primanjkuje mu empatije in dostojnosti v komunikaciji. Današnji človek je kot pametni telefon: ima veliko funkcij in aplikacij, a pogosto pozabi na osnovno nalogo – biti človek,« je zapisala. Razstava je še ena v sklopu aktivnosti, s katerimi društvo zaznamuje svojo 25-letnico. Osrednji dogodek v počastitev jubileja bo 22. oktobra.