Izobrazili so skoraj 500 mladih Pomurcev, ki jim je v šoli spodletelo 

Zgodi se, da mladostnik izpade iz šolskega sistema, ker mu ni šlo, morda ni zmogel vseh pritiskov ali pa je zašel na stranpoti. Vrnitev v šolo je težka, starši pa največkrat nemočni, da bi otroku ustrezno pomagali. Takim mladostnikom že osemnajsto leto pomaga Projektno učenje mlajših odraslih PUM-O, ki smo ga nekoč poznali pod imenom PUM. Ena od dvanajstih organizacij v Sloveniji, ki izvajajo ta program ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, financiran iz Evropskega socialnega sklada, je Ljudska univerza Murska Sobota. V Murski Soboti so v vseh letih delovanja pomagali že 479 mladim iz celotnega Pomurja, trenutno pa jih je vključenih osemnajst.

»Tu se mi je spremenilo življenje, na bolje«
Simon Horvat, 24 let: »Meni se je v PUM-O spremenilo življenje, na bolje. Veliko sem se naučil in pridobil. Prej sem hodil na kmetijsko šolo, a so me zadnji teden izključili. Pa samo ena ocena mi je manjkala! Potem sem opravil kvalifikacije za varilca in keramičarja, in ko sem na Zavodu za zaposlovanje iskal službo, so mi svetovali, naj se vključim v PUM-O. Tu sem si naredil življenjepis Europass in se naučil pisati prošnje za službo, v slovenščini in nemščini. Nekaj sem jih poslal in že dobil pozitivne odzive, tako da so me povabili na razgovor za službo.
V PUM-o sem veliko delal na sebi in se spremenil. Zdaj vem, da sem se grdo vedel, in na to so me večkrat opozorili. Mentorica Darja mi je enkrat rekla, da tako ne gre več naprej, da moram pri sebi nekaj spremeniti. Sčasoma sem se naučil, kako obvladati jezo, in postal sem bolj prijazen. Ko sem začel spreminjati svoje vedenje, pomagati in sodelovati z drugimi, sem se tudi sam bolje počutil.
V ta program sem prišel, da bi se kaj novega naučil in si poiskal službo, a sem pridobil veliko več. Vsak dan z veseljem prihajam sem, pa še plačano je. V tem času sem tudi nekaj privarčeval, prej pa sem vse, kar sem imel, porabil za nepotrebne stvari. Zdaj varčujem, da bi si zgradil hišo, parcelo že imam. Žal mi je edino to, da program traja samo deset mesecev. Vsakemu mlademu, ki nima dokončane šole in nima službe, bi ga priporočal.«

Kar 93-odstotna uspešnost

V program se lahko vključijo mladi od 15. do 26. leta, ki so opustili redno šolanje in niso zaposleni, tja pa jih usmeri Zavod za zaposlovanje. Običajno pri takih mladih ne gre le za en problem, ampak splet okoliščin, lahko da gre za težave v šoli, doma, z vrstniki, lahko tudi z odvisnostmi in še katere druge, ki pripeljejo do tega, da mlad človek pristane zunaj sistema in se ne znajde. Kako to rešiti, pa je velik izziv in zapleteno vprašanje.
V PUM-O imajo svoj uspešni sistem, s pomočjo katerega pomagajo takim mladim. Ponujajo jim pomoč pri učenju, inštrukcije, urijo jih v ročnih spretnostih ter jih s tem učijo potrpežljivosti in jim pomagajo prepoznati področja, na katerih so dobri in so lahko uspešni, veliko pozornost pa mentorji posvečajo tudi medsebojnim odnosom in veščinam, kako reševati konflikte in kako dobro funkcionirati v družbi ali na delovnem mestu.
Prizadevajo si tudi, da mladim dvignejo samospoštovanje in samozavest, saj bodo tako lažje vstopali na trg delovne sile, naučijo pa jih tudi pisati življenjepis, ponudbe za delo in jih pripravijo na zaposlitveni razgovor pri delodajalcih. Kot je povedala vodja mentorske skupine Darja Dravec, ima progam zelo dobre rezultate, uspešnost mladih, da se vrnejo v izobraževalni sistem, končajo šolo in se najdejo na svoji poklicni poti, pa je kar 93-odstotna. K dobrim rezultatom prispevajo tudi drugačni pristopi, ali kot pravijo, manj stresen način dela, kjer se prilagodijo potrebam in tempu posameznika. Z mladimi v tem programu delata še mentorja Mihaela Flisar in Gorazd Rituper.

Ena najlepših izkušenj v življenju
Dolores Koprivšek, 19 let: "Lahko povem, da je PUM-O zame ena najlepših izkušenj v življenju. Sem sem prišla zaradi sebe, da bi šla iz vsakodnevne rutine, se kaj novega naučila in si poiskala službo. Lahko povem, da je v PUM-O čudovito, dobro se razumemo s soudeleženci in tudi mentorji so zelo prijazni in ti hočejo pokazati pravo pot. Preden sem prišla, niti nisem vedela, kaj me čaka, mislila sem si, da me ne bodo sprejeli, pa ni bilo tako. Tu smo vsi enaki in smo se vsi dobro ujeli, med seboj dobro sodelujemo in si pomagamo. Česa takega sploh nisem pričakovala, ker nikoli nisem bila v kakšnem podobnem programu. Prej sem obiskovala srednjo šolo v Celju, a sem šolanje prekinila, potem pa smo se preselili v Ljutomer.
V PUM-O sem se veliko naučila, ponavljamo snov za predmete, ki smo jih imeli v šoli, poleg tega pa sem razvila tudi spretnosti, ki mi prej niso šle. Pravzaprav sem prišla v ta program, ker nisem hotela več v šolo, zdaj pa sem spoznala, kako pomembna je šola, zato bi rada šolo nadaljevala in jo tudi končala. Potem pa si bom skušala poiskati službo v kuhinji ali restavraciji. Tudi moja mama je kuharica in od nje sem se veliko naučila. Zelo rada kuham in se pri tem trudim z vsem srcem."

Spremeni se odnos do šole in dela

Tudi Maša Sarjaš, stara 26, se je vključila v program, da bi dokončala trgovsko šolo. Pravi: »Tu je drugače kot v šoli, mentorji se posvečajo vsakemu od nas, inštruirajo nas in nam pomagajo. Odkar sem tu, sem opravila vse za šolo, čakajo me edino še zaključni izpiti. Ko junija končam, pa bi rada dobila službo v trgovini. Za vse, ki imajo slabo izkušnjo pri šolanju, je PUM-O dobra rešitev, saj se po drugi strani uspešno pride do cilja.« Povedala je še, da poleg šolskega znanja pridobiš tudi druge spretnosti in veščine, ki ti pozneje koristijo. »Jaz sem se naučila na primer ročnih spretnosti, ki jih prej nisem imela, in pridobila še veliko drugih spretnosti in znanj, ki jih bom kasneje lahko uporabila in se bolj znašla v različnih situacijah,« pa k temu dodaja 21-letna Nina Gavrančić. »V tem programu dobiš tudi več samozavesti in izgubiš strah pred javnim nastopanjem.« Vsi udeleženci pa se strinjajo, da se bistveno spremeni odnos do šole in do dela.
Vrata PUM-O so odprta vse leto, tudi med šolskimi počitnicami, v programu pa lahko udeleženci ostanejo deset mesecev. V tem času, kot pravijo, razvijajo potenciale mlajših odraslih za uspešno vključevanje v izobraževanje, pridobitev izobrazbe, razvijanje poklicne identitete in za uspešno vključevanje na trg dela ter socialno integracijo.
Program letos zaznamuje osemnajstletnico delovanja, kljub dobrim rezultatom in zanimanju mladih zanj pa še vedno ni uvrščen v financiranje iz državnega proračuna. Ta način bi zagotovil nemoteno izvajanje programa, kajti zdajšnja evropska perspektiva financiranja ga zagotavlja le do leta 2021.