Zaposleni na pomurskih občinah so bili lani, poleg zdravstva, socialnega varstva, policije in drugih državnih organov, upravičeni do izplačevanja dodatkov za delo v rizičnih razmerah in dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve. Dvaindvajset pomurskih občin je svojim uslužbencem izplačalo za 385.703,67 evrov bruto tovrstnih dodatkov, največ, 115.357,96 evrov bruto, so izplačali na ljutomerski občini. Občini Apače in Veržej lani nista izplačali prav nobenih dodatkov za delo v tveganih razmerah, občine Odranci, Tišina in Sveti Jurij ob Ščavnici pa do dveh zastavljenih rokov niso odgovorile na naša vprašanja.
Kaj je bila podlaga za izplačilo dodatkov? Z razglasitvijo epidemije je bil izpolnjen eden od pogojev za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah, ki ga opredeljuje kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS). Ta lahko znaša do 65 odstotkov urne postavke osnovne plače. Med prvo epidemijo je vlada z zakonom o interventnih ukrepih za omejitev epidemije covida-19 in njenih posledic, bolj znanim kot prvi paket ukrepov za blažitev posledic epidemije (PKP1), za javni sektor uvedla še en dodatek, to je dodatek za nevarnost in posebne obremenitve. Prvič je bila epidemija razglašena 12. marca 2020 in je trajala do 31. maja lani. Slovenska vlada je epidemijo ponovno razglasila 19. oktobra 2020 in traja še danes. Na občinah je, kot izhaja iz odgovorov na naša vprašanja, običajno župan kot enega od kriterijev za izplačilo dodatkov zaposlenim sprejel še sklep o oceni ogroženosti za posamezna delovna mesta in opravila v občinski upravi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Delali vse, a brez osebnih sprejemov strank
Kot rečeno, smo odgovore o izplačilih iskali tudi na apaški občini, ki svojim zaposlenim ni izplačala dodatkov za delo v tveganih razmerah. Severin Sobočan, direktorica občinske uprave, je pojasnila, da se na občini zavedajo resnosti situacije in pomembnosti zagotavljanja varnosti delavcev na delovnem mestu: »Situacije smo ter jih še urejamo sproti. Eden bistvenih ukrepov je, da smo zaradi zagotavljanja varnosti občank in občanov ter zaposlenih v občinski upravi sprejeli odločitev, da uradnih ur oziroma osebnih sprejemov strank do nadaljnjega ni. Pri poslovanju z občinsko upravo se stranke lahko poslužujejo drugih načinov. Vsa opravila smo kljub drugačnemu načinu dela opravljali tekoče.«
Občina Ljutomer je tako v prvem kakor tudi v drugem valu epidemije poslovala nemoteno in vse naloge ter projekte izvajala redno z delno prilagojeno organizacijo dela, pa so sporočili z ljutomerske občine, ki je izplačala največ dodatkov, več kot 115 tisoč evrov bruto: »V skladu s Kolektivno pogodbo za javni sektor in interventno zakonodajo v času epidemije so bili javnim uslužbencem v letu 2020 izplačani dodatki za delo v izrednih razmerah.« Najvišji odstotek deleža delovnega časa za dodatek v mesecu novembru je bil na ljutomerski občini dodeljen na delovnih mestih, ki se izvajajo predvsem na terenu, to je na področju redarstva, civilne zaščite in komunalno vzdrževalnih del, so še razložili na občini.
V Kuzmi dodatek vsem vse leto, v Gornji Radgoni le za čas prve epidemije
Na Občini Kuzma je dodatek za epidemijo novembra prejelo vseh 11 zaposlenih, največ, 213,34 evrov bruto, je dobil izplačano eden od uslužbencev, ki je imel največje število evidentiranih ur delovne prisotnosti na občini. »Za leto 2020 je bilo namenjenih 13.273,17 evrov bruto za namen dodatkov za tvegane razmere in posebne obremenitve. Dodatke smo izplačevali sproti in mesečno. Vsi dodatki so bili s strani države na osnovi zahtevkov v mesecu januarju 2021 tudi povrnjeni,« so v odgovorih na naša vprašanja zapisali na kuzemski občini in dodali, da je bila občinska uprava lani svojim občanom na razpolago ves čas, saj niso delali od doma. »Občinska uprava je na osnovi priporočil pristojnega ministrstva ocenila, da so javni uslužbenci v upravi ogroženi 40 odstotkov delovnega časa, v režijskem obratu pa 60 odstotkov, saj gre za stik z neznanimi osebami. Občina Kuzma je bila v času epidemije v določenem obdobju tudi najvišje na seznamu ogroženih občin,« so še sporočili z Občine Kuzma.
Občina Gornja Radgona je tako imenovane koronske dodatke izplačala v višini 6.596,03 evrov bruto, in sicer le za meseca marec in april 2020. Kljub še trajajoči epidemiji, občina teh dodatkov ni več izplačevala nobenemu od zaposlenih. »V prvi epidemiji so dodatek dobili le zaposleni, ki so izvajali naloge občinskega štaba civilne zaščite, in zaposleni, ki delovnih nalog za potrebe občinske uprave in tudi administrativno za štab civilne zaščite niso mogli izvajati od doma in so jih opravljali v občinski stavbi. Pri tem izpostavljamo dejstvo, da Občina Gornja Radgona nikoli ni zaprla vrat občinske stavbe in je delo vseskozi potekalo nemoteno,« je v odgovorih za Vestnik zapisal župan Stanislav Rojko.
Rekorder direktor lendavske občinske uprave
Za primerjavo med občinami smo kot presečni mesec izbrali mesec november. Dodatek za delo v izrednih razmerah je novembra v ljutomerski občinski upravi ter medobčinskem inšpektoratu in redarstvu prejelo 28 zaposlenih od 36. Povprečen znesek teh dodatkov je bil 580 evrov bruto. Na vprašanje, koliko je novembra znašal najvišji izplačani dodatek in kateremu uslužbencu je bil izplačan ter za katera dela je bil izplačan, pa nismo dobili odgovora.
V novembru so najvišji posamični dodatek med pomurskimi občinami po zbranih podatkih izplačali na Občini Lendava, in sicer direktorju občinske uprave 1.162,20 evrov v bruto znesku. Drugi najvišji znesek (839,48 evrov bruto) za mesec november je bil izplačan na moravskotopliški občini enemu od dveh inšpektorjev medobčinske inšpekcije in redarstva, ki ima pristojnosti na območju več goričkih občin. Tretji najvišji znesek je bil izplačan poslovni sekretarki na Občini Radenci, ki je prejela 794,04 evrov bruto dodatka. Župan Roman Leljak je pojasnil, da je bila sekretarka poleg njega edina v občinski upravi, ki je službovala ves čas izrednih razmer. Tako je bila na razpolago strankam in tudi vsem občinskim uslužbencem, ki so delali od doma, je dejal Leljak.
Prvemu pomurskemu policistu skoraj 6 tisoč evrov bruto plače
Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo zadnje podatke o bruto plačah javnih uslužbencev notranjega ministrstva, slovenske policije in inšpektorata RS za notranje zadeve. Prikazani so podatki o dejanski bruto plači javnih uslužbencev, ki vključuje osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost in vse dodatke – tudi dodatek za rizične razmere zaradi epidemije –, ki so bili javnim uslužbencem izplačani 5. februarja 2021. V znesek niso vključena povračila in nadomestila stroškov v zvezi z delom, na primer povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, regres za prehrano, povračila stroškov na službenem potovanju in podobno, so po objavi plač pojasnili na notranjem ministrstvu.
Na seznamu je 8678 prejemnikov. Med uslužbenci Policijske uprave (PU) Murska Sobota je direktor uprave Damir Ivančić prejel 5.981,71 evrov bruto plače, od tega 872,53 evrov covid dodatka za delo v rizičnih razmerah in 771,68 evrov delovne uspešnosti. Borut Kocet, vodja Sektorja uniformirane policije PU Murska Sobota, je dobil izplačano 4.954,43 evrov bruto plače, od tega 532,34 evrov covid dodatka za delo v rizičnih razmerah in 449,42 evrov delovne uspešnosti. Bojan Rous, vodja Sektorja kriminalistične policije PU Murska Sobota, je za delo v januarju prejel 4.767,61 evrov bruto plače, od tega 654 evrov covid dodatka za delo v rizičnih razmerah in 423,10 evrov delovne uspešnosti.
