vestnik

Iztok Polanič prevzel krmilo Pomgrada  

Timotej Milanov, 16. 1. 2018
Iztok Polanič Foto: Pomgrad
Aktualno

Nadzorni svet Pomgrada je na današnji seji razrešil dosedanjega predsednika uprave Igorja Baniča, namesto njega pa na to mesto imenoval Iztoka Polaniča, ki je bil že doslej skupaj z Baničem in Borisom Sapačem del uprave Pomgrada. Za novega člana uprave je bil imenovan Kristian Ravnič.   

»Za leto 2017 pričakujemo boljše rezultate, kot smo jih dosegali v 2016, ko smo kljub padcu obsega del na trgu ostali na ravni realizacije iz predhodnega leta in dosegli konsolidirano realizacijo v višini 123 milijonov evrov. Za leto 2018 načrtujemo dvig skupnih prihodkov v višini 15 odstotkov in izboljšanje dobičkonosnosti. Pomgrad zadnja leta posluje zelo stabilno. Tudi načrti za 2018 so optimistični, saj se večji, lani začeti gradbeni projekti, prenašajo v letošnje leto, računamo pa tudi na nove projekte,« je ob imenovanju povedal Iztok Polanič.
Kot so še sporočili iz družbe, bi se sicer Baniču štiriletni mandat iztekel prihodnje leto, vendar se je z nadzornim svetom dogovoril za sporazumni odhod. O točnih razlogih za Baničev odhod v družbi ne govorijo, neuradno smo izvedeli, da kljub nekaterim razhajanjem z lastniki glede vodenja družbe, ta naj ne bi bila neposreden povod za zamenjavo, temveč naj bi šlo predvsem za presojo latnikov, da je čas, da družba z menjavo na vrhu dobi nov zagon.
Nov član uprave Kristian Ravnič bo zadolžen za tehnično področje delovanja družbe. Ravnič je sicer inženir gradbeništva z dolgoletnimi izkušnjami na področju vodenja gradbenih projektov in direktor družbe Imo-Real, doslej je bil tudi predsednik nadzornega sveta družbe.
Največji delničarji Pomgrada, družbe Imo-Real, Imo-Rent, 3R in Jožef Horvat so v letu 2016 uspeli s prevzemno ponudbo, s katero so postali lastniki več kot 93 odstotkov delnic družbe. Največji posamični lastnik družbe je Imo-Real s 63,7-odstotnim lastniškim deležem, tega pa lastniško obvladujejo Stane Polanič, Anton Ravnič in Jožef Horvat. Pomgrad, ki ima več kot 600 zaposlenih, je v letu 2016 dosegel skoraj 108 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 1,1 milijona evrov dobička, ob koncu leta 2016 pa je družba imela 20 milijonov evrov bilančnega dobička. Družba je bila v zadnjih dveh letih prav tako zelo aktivna na Hrvaškem, predvsem na projektih obnove in gradnje turistične infrastrukture, zaradi optimiziranja izvajanja projektov na Hrvaškem so tam ustanovili tudi hčerinsko družbo H-grad.
Kot so še zapisali v izjavi za javnost, si družba poleg dokončanja nekaterih večjih projektov, kot so Magna, Lek v Prevaljah, obnove mostov na Ptuju in v Vuhredu, gradnja ljubljanske Ikee ter dokončanje obnove nekaterih železniških odsekov obeta kar nekaj dela na področju investicijskega vzdrževanja državnih cest, kjer direkcija za infrastrukturo predvideva večja vlaganja v prometno infrastrukturo. Pri tem še poudarjajo, da je večino projektov na področju gradbene operative družba uresničila v gospodarstvu.