»Skozi življenjske izkušnje in delo evangeličanske duhovnice se je moje dojemanje in razumevanje. Ni bilo enostavno sprjeti to odločitev, veliko notranjih bojev je bilo, tudi na Martina Luthra in njegove boje sem pomislila, ampak na koncu sem dala odpoved,« nam je pripovedovala Jana Kerčmar Džuban, »Imela sem možnost, da si premislim, pa si nisem. To sem storila za dobro vseh, saj ne morem več stati za oltarjem in govoriti, kar zahteva evangeličansko učenje, ker potem lažem sebi in lažem vernikom. Če bi s tem nadaljevala, to ne bi bila več jaz.« In čustveno dodala, da bo zelo pogrešala vernike in ljudi, s katerimi je v teh letih stkala pristne stike.
»V svoji naturi, v svoji duši sem še vedno duhovnica, nisem pa več evangeličanska duhovnica. Vsak poklic je poslanstvo, no, v prvi vrsti je poslanstvo biti človek, in iz tega izhajam. V življenju sem veliko doživela, kar mi je življenje dalo in kar sem si zakuhala sama. Ob vseh teh, marsikaterih neprijetnih izkušnjah, sem odrasla mislim da v nekonfliktno in nesovražno osebo.«Zdaj kot pravi, bo šla po svoji poti. »Čutim, da bi rada, dala več sebe.«
"Rada bi pomagala ljudem, ki jim kot evangeličanska duhovnica nisem mogla v celoti in kot to sama želim," še pravi Jana Kerčmar Džuban.
Več o tem v Vestniku.
»V svoji naturi, v svoji duši sem še vedno duhovnica, nisem pa več evangeličanska duhovnica. Vsak poklic je poslanstvo, no, v prvi vrsti je poslanstvo biti človek, in iz tega izhajam. V življenju sem veliko doživela, kar mi je življenje dalo in kar sem si zakuhala sama. Ob vseh teh, marsikaterih neprijetnih izkušnjah, sem odrasla mislim da v nekonfliktno in nesovražno osebo.«Zdaj kot pravi, bo šla po svoji poti. »Čutim, da bi rada, dala več sebe.«
"Rada bi pomagala ljudem, ki jim kot evangeličanska duhovnica nisem mogla v celoti in kot to sama želim," še pravi Jana Kerčmar Džuban.
Več o tem v Vestniku.
