Radenski župan Roman Leljak je nedavno sklical, kot je dejal, svojo prvo novinarsko konferenco v vlogi župana, na njej pa je eno uro razpredal o več različnih temah. Tako se je dotaknil iskanja skupnega jezika z organizatorji Maratona treh src, napovedal odprtje čistilne naprave in amfiteatra ter predstavil dogodke v sklopu Radenskega poletja. Glavna tema novinarske konference pa je bila problematika v zvezi z Javnim podjetjem (JP) Prlekija. Med JP Prlekija, ki je bilo ustanovljeno za upravljanje 50-milijonskega projekta vodovodnega sistema C, in njenimi ustanoviteljicami, občinami Apače, Križevci, Ljutomer, Razkrižje, Veržej, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, se že več let zaradi različnih interesov pojavljajo spori, ob tem pa radenska občina v skladu s sklepom občinskega sveta iz leta 2021 vodi aktivnosti za izstop iz podjetja. Te aktivnosti so zdaj očitno dobile nov zagon.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Občina Radenci bo izstopila iz Javnega podjetja Prlekija
Sekundarno vodovodno omrežje v občini bo odslej upravljal občinski režijski obrat
Iskanje krivde in reševanje pred stečajem
Leljak je na tiskovni konferenci poudaril, da javno podjetje že od začetka ni delovalo enotno, saj se občine v sistem oskrbe z vodo niso vključevale pod enakimi pogoji. Pri tem je navedel primer gornjeradgonske in lastne, radenske občine, saj v Gornji Radgoni za sekundarno omrežje skrbi radgonska Komunala, v radenski občini pa je to do leta 2019 počela družba Sim, nato pa je Leljak dejavnost prenesel na občinski režijski obrat. Radenski župan je ob tem navedel problem lastništva, ki ga občine v desetih letih obstoja sistema C niso uredile, pri čemer naj bi bila radenska v najslabšem položaju. »Ko nam mora JP Prlekija kaj plačati, smo 14-odstotni lastniki, ko pa mi plačujemo njim, je naš lastniški delež 21-odstoten,« je ponazoril. Občina je bila, kot je poudaril, ves čas dober partner javnega podjetja, a so se stroški, ki jih morajo plačevati javnemu podjetju za pripravo vode, v zadnjih letih skoraj podvojili, in sicer z 80 do 90 tisoč na 140 do 150 tisoč na leto. Naslednja težava je po njegovih besedah vračilo omrežnine v obliki najemnine, kjer vidi odgovornost javnega podjetja, ki naj bi omogočilo občinama Križevci in Ljutomer obračunavanje po lastništvu in ne po dejanskem plačilu občanov in podjetij. Dotaknil se je tudi domnevnega dolga radenske občine do JP Prlekija, ki naj bi znašal okoli 1,6 milijona evrov, kar podjetje izkazuje tudi v svojem poslovnem poročilu. Obstoj dolga je Leljak ostro zanikal, kar naj bi dokazala tudi revizija poslovanja javnega podjetja. »Imamo popolnoma čisto situacijo – ničesar nismo dolžni,« je zatrdil in nadaljeval, da ga osebno najbolj moti struktura zaposlenih v JP Prlekija, kjer naj bi bilo 80 odstotkov vodstvenega kadra in le 20 odstotkov delavcev. Zaradi tega, pravi radenski župan, podjetje najema drage zunanje izvajalce, kar se prelije v višjo ceno njihovih storitev. Vse navedeno, poleg predloga zvišanja cene kubičnega metra vode z 0,67 evra na 1,09 evra, je sodu izbilo dno, zato je na seji sveta ustanoviteljic predlagal krivdno razrešitev direktorja JP Prlekija Arturja Racmana, a pri tem ostal osamljen. Zdaj mu je očitno preostal samo še izstop občine iz ustanoviteljstva JP Prlekija. »Kot Občina Radenci se te zgodbe ne bomo več šli, zato bom z vso silo zaščitil naše občane in naša podjetja. Ne bomo izstopili iz sistema C, ampak iz JP Prlekija, saj njihovih storitev, kar se tiče sekundarnega vodovodnega omrežja, ne potrebujemo,« je napovedal Leljak in dodal, da bo v občini za to skrbel občinski režijski obrat.
Racman, ki je bil ena izmed osrednjih Leljakovih tarč na tiskovni konferenci, pravi, da gre za kompleksne zadeve, ki niso tako enoznačne. »Tak populistični način interpretacije ni primeren za 30 tisoč občanov, za katere moramo poskrbeti,« poudari direktor JP Prlekija in prizna, da sta imela z Leljakom v zadnjih letih večkrat različna mnenja predvsem zaradi neenotnosti vodenja celotnega sistema C in neenotnega plačevanja storitev tako vodarine kot omrežnine. Lastništvo, pojasnjuje Racman, je urejeno že od ustanovitve v letu 2009 in je bilo postavljeno na osnovi števila prebivalcev posamezne občine ob ustanovitvi podjetja, kar ustreza velikosti opravljanja storitev gospodarskih javnih služb posamezne občine. Poraba pitne vode po posamezni občini pa je vezana tako na količine pitne vode, ki se dobavlja gospodinjskim kot tudi industrijskim uporabnikom. »Seveda te vrednosti niso enake in iste,« pripomni direktor in zatrjuje tudi, da sta bili tako problematična omrežnina, ki jo omenja Leljak, kot vodarina določeni po enotnem principu in sta veljali od februarja 2020 za vse uporabnike vseh občin v isti višini. Racman ravno tako zanika, da bi bila struktura zaposlenih takšna, kot jo je prikazal Leljak. Revizija, na katero se sklicuje radenski župan, pa po direktorjevih besedah še ni zaključena, zato je še noče komentirati, a poudarja, da trenutno veljavna cena ne pokriva vseh stroškov priprave vode in pokrivanja najemnin za infrastrukturo. Pri tem omeni skoraj štirikratni dvig cene električne energije, ki je bistveno vplival na dvig stroškov priprave vode in še zmeraj ni zajet v ceni vode. »Usoda podjetja je v vsakem primeru odvisna od nadaljnjih aktivnosti občin ustanoviteljic, sprejema novega elaborata in novih vrednosti vodarine ter omrežnine, na vodstvu podjetja pa je nujnost priprave sanacijskega načrta za pokrivanje nastale izgube,« opozori direktor.
Trenutno predsedujoči svetu ustanoviteljic, apaški župan Andrej Steyer, nam je potrdil, da jih je na zadnji seji Leljak seznanil z začetkom postopka izstopa iz javnega podjetja, sicer pa so takrat predvsem pregledovali že omenjeno revizijo. Ta je po njegovih besedah pokazala, da obstajajo nekatere razlike pri plačilih, ne samo pri radenski občini, ampak tudi drugod. Steyer tako priznava, da je treba stvari urediti in poseči tudi v temeljne akte JP Prlekija, kar bo terjalo ogromno naporov. »Verjamem, da nas je vseh preostalih sedem županov trdno odločenih, da odpravimo težave in gremo po tej poti,« je prepričan apaški župan, ki dodaja, da radenske občine nihče ne bo oviral pri morebitnem izstopu iz javnega podjetja. Ta je namreč predviden tudi v ustanovnem aktu podjetja, pri čemer mora ustanoviteljica svoj izstop sporočiti skupščini javnega podjetja najmanj šest mesecev pred izstopom, ob tem pa ji je med drugim naložena tudi obveznost prezaposliti morebitne presežne delavce ali jim zagotoviti odpravnino. Glede nevarnosti stečaja JP Prlekija Steyer poudarja, da je odgovornost na plečih vseh županov, tudi Leljakovih. »Če se odločijo za izstop, bo treba najprej poravnati vse obveznosti, tako podjetja do občine kakor tudi v obratni smeri,« še pove apaški župan.
Več kot 1,4 milijona evrov izgube
Javnemu podjetju, ki zaposluje okoli 30 ljudi, sodeč po naraščajočih rdečih številkah vse bolj grozita insolventnost in stečaj. Leta 2020 je izguba znašala več kot 372 tisoč evrov, leta 2021 že skoraj 813 tisoč evrov, lani pa je podjetje s prenosom primanjkljaja iz preteklega leta poslovno leto končalo z bilančno izgubo v višini več kot 1,4 milijona evrov.