Po lanskem premoru od obiska volišč nas junija čaka nov praznik demokracije. V vseh državah članicah Evropske unije bodo med 6. in 9. junijem volitve v Evropski parlament. V novem sklicu bo parlament štel 720 poslancev, kar je 15 več kot doslej. Dodaten sedež bomo dobili tudi Slovenci in tako bomo 9. junija izvolili devet predstavnikov, ki nas bodo v naslednjem petletnem obdobju za dobrih 10 tisoč evrov bruto plače na mesec zastopali v Bruslju. Rok za vlaganje list kandidatov se je iztekel 10. maja, za bruseljsko vozovnico se bo potegovalo največ 13 strank oziroma list, kar je ena manj kot leta 2019. Poleg parlamentarnih strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati, Levica, SDS in NSi bodo svoje liste imele evropska parlamentarna SLS ter zunajparlamentarne Vesna, Pirati, Dobra država in DeSUS, ki nastopata s skupno listo, Resni.ca, Zeleni Slovenije in Nič od tega, ki so v roku odprle poseben transakcijski račun za evropske volitve.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Najvišje kotirata Grah in Jevšek
Dosedanje štiri evropske volitve pri nas je zaznamovala nizka udeležba, na ravni 28 odstotkov, kar nas uvršča med države članice z najnižjo volilno udeležbo. Na nobenih doslej še tudi ni bil izvoljen kandidat iz Pomurja, kar ni posebej presenetljivo. Na evropskih volitvah je namreč celotna država ena volilna enota, kar pomeni, da volivci po vsej državi glasujejo o kandidatih na enaki kandidatni listi, poleg tega imajo veliko vlogo preferenčni glasovi. Vsi aktualni evropski poslanci so do mandata prišli s preferenčnimi glasovi, zato položaj na listi ni nujno odločilnega pomena. Za preboj v Bruselj imajo tako najboljši izhodiščni položaj kandidati, ki so priljubljeni in prepoznavni na državni ravni. Leta 2019 sta se od pomurskih kandidatov najbolje odrezala Jožef Horvat, ki je kot drugi na listi NSi zbral 5516 preferenčnih glasov, in Aleksander Jevšek, ki je kot zadnji, osmi na listi SD zbral 3184 preferenčnih glasov, toda še zmeraj sta bila razmeroma daleč od uspeha.
Letos bo kandidatov iz Pomurja na pretek. Za mandat evropskega poslanca se bo ponovno potegoval nekdanji soboški župan, danes minister za kohezijo in regionalni razvoj Jevšek, ki se mu je tokrat uspelo prebiti na tretje mesto liste SD. Še bolj je lahko zadovoljen mladi politik Matej Grah, vodja podmladka Gibanja Svoboda in soboški mestni svetnik, ki mu je Robert Golob zaupal drugo mesto na listi. Če bo izvolitev uspela Jevšku, bo vlada morala poiskati novega ministra, v primeru Grahove izvolitve pa bo njegovo mesto v soboškem mestnem svetu zasedel Vojko Farič. V največji opozicijski stranki, SDS, ki na evropskih volitvah tradicionalno dosega dober rezultat, letos v primerjavi z letom 2019, ko je bila kandidatka Alja Domjan, pomurskih kandidatov ne najdemo. So pa ti prisotni še na listah neparlamentarcev. Tako najdemo na skupni listi Dobre države in stranke Desus nekdanjega lendavskega župana Antona Balažka, nosilec liste pa je nekdanji novinar in politolog Uroš Lipušček, Idrijčan, ki si je svoj drugi dom ustvaril v Vadarcih. Vesna je na zadnje, deveto mesto postavila Sašo Frasa iz Kobilja, pogojno pa lahko med pomurske kandidate za evropski parlament prištejemo še nekaj drugih imen. Med njimi nosilko liste koalicijske Levice Natašo Sukič, predsednika SLS Marka Balažica in Davida Klobaso, tretjega na listi Nove Slovenije. Gre za župana Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, ki v državnem svetu zastopa tudi interese pomurskih občin Apače, Gornja Radgona, Križevci, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej.
Taktični referendumi
Hkrati z evropskimi volitvami se bomo slovenski volivci 9. junija izrekali še o treh temah na referendumih – o uzakonitvi evtanazije, uvedbi preferenčnega glasu in uporabi konoplje. Šlo bo za posvetovalne referendume, katerih rezultat ni zavezujoč. Takšnega smo imeli doslej le enega, precej neposrečen referendum o pokrajinah leta 2008, ki se ga je udeležilo manj kot 11 odstotkov volilnih upravičencev, pokrajin pa še danes nimamo. V opoziciji zdajšnje referendume označujejo za taktični manever vladajočih za večjo udeležbo levega volilnega telesa na evropskih volitvah. V SDS in NSi so ob tem vložili zahtevka za ustavno presojo referendumov glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in rabe konoplje, nasprotujejo pa jim tudi v koalicijski SD. Kot pravi poslanec Damijan Zrim, so evropske volitve prepomembne, da bi se ukvarjali še s tremi referendumi, ki bi lahko bili izvedljivi jeseni skupaj z referendumom o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne. »Vzpostavljena praksa nejasnih referendumskih vprašanj ob hkratni izvedbi z volitvami bi ustvarila škodljiv precedens, ki bi ga kakšna druga oblast lahko nevarno zlorabila, zato tega ne morem podpreti,« je izjavil Zrim.