Okoljska agencija Arso je družbi Geoenergo 20. junija vročila poziv za izjasnitev, saj je bil v predhodnem postopku v zvezi z načrtovano ponovno stimulacijo plinskih vrtin Pg-10 in Pg-11 A na petišovskem plinskem polju ugotovljen pomemben vpliv tega na okolje. Stranka je imela čas, da o zadevi da izjavo do 5. julija. V predhodnem postopku se je namreč ugotavljalo, ali je za napovedan rudarski postopek treba izvesti presojo vplivov na okolje in si pridobiti okoljevarstveno soglasje.
Kot smo že poročali, je Arso marca letos objavil vlogo družbe Geoenergo, s katero je ta že maja lani sprožila postopek za pridobitev dovoljenja za ponovno globinsko stimulacijo obeh testno delujočih vrtin s hidravličnim lomljenjem. Obe so namreč na enak način stimulirali že leta 2011, postopki za njuno aktivacijo pa so se potem začeli oktobra 2016 in dokončali februarja 2017. Dnevna proizvodnja obeh vrtin naj bi zdaj znašala le 40.000 standardnih kubičnih metrov plina, tega so novembra lani neočiščenega začeli prodajati hrvaški Ini. S ponovno stimulacijo naj bi po ocenah Geoenerga ohranili obstoječo proizvodnjo oziroma zmogljivost vrtin povečali na 245.000 standardnih kubičnih metrov.
Ugotovitev okoljske agencije, ki se je pri tem naslanjala na številna mnenja ministrstev in direktoratov, je za vlagatelje hladna prha, saj so še nedavno poudarjali, da jim novega mnenja za ponovljen postopek stimulacije ne bi bilo treba pridobivati, ampak so se za to odločili zaradi civilne družbe in evropskih usmeritev. Dejstvo pa je tudi, da je poziv okoljske agencije močno zamajal načrte vlagateljev in postavil pod vprašaj usodo razvoja plinskega polja.
Colin Hutchinson, glavni izvršni direktor britanske družbe Ascent Resources, ki je doslej sama vlagala v petišovsko plinsko polje – po lastnih navedbah že 50 milijonov evrov –, je namreč v začetku junija za nekatere medije izjavil, da potencialne nove vlagatelje skrbi tako nedelovanje plinske vrtine Pg-11 A kot tudi težave v zvezi s pridobivanjem okoljskih dovoljenj. Britanska družba namreč že nekaj časa išče nove vlagatelje, ki bi jim projekt ali prodal v celoti ali sklenil partnerstvo za skupna nova vlaganja. Za drugo fazo razvoja plinskega polja bi namreč po besedah Hutchinsona potrebovali novih 50 milijonov evrov, svež denar pa bi rabili tako za aktiviranje obstoječih kot novih plinskih vrtin ter za postavitev nove centralne plinske postaje (CPP) oziroma naprave za čiščenje plina. Zanjo postopki še vedno potekajo, saj so okoljevarstveniki s pritožbo na že izdano dovoljenje okoljske agencije dosegli ustavitev njene postavitve.
Imen potencialnih vlagateljev, s katerimi potekajo pogovori, Hutchinson ni razkril, bilo pa naj bi jih več, vendar med njimi ni slovenskih. V lokalnem okolju pa se že ugiba, ali bi petišovsko plinsko polje zanimalo Ino, ki ji družba Geoenergo kot nosilec izkoriščanja plina zdaj prodaja neočiščen plin, zaradi nizke proizvodnje pa zdaj tudi ne dosega pogodbenih količin, ali pa bi to lahko bila madžarska naftna družba Mol.
Majda Horvat
Kot smo že poročali, je Arso marca letos objavil vlogo družbe Geoenergo, s katero je ta že maja lani sprožila postopek za pridobitev dovoljenja za ponovno globinsko stimulacijo obeh testno delujočih vrtin s hidravličnim lomljenjem. Obe so namreč na enak način stimulirali že leta 2011, postopki za njuno aktivacijo pa so se potem začeli oktobra 2016 in dokončali februarja 2017. Dnevna proizvodnja obeh vrtin naj bi zdaj znašala le 40.000 standardnih kubičnih metrov plina, tega so novembra lani neočiščenega začeli prodajati hrvaški Ini. S ponovno stimulacijo naj bi po ocenah Geoenerga ohranili obstoječo proizvodnjo oziroma zmogljivost vrtin povečali na 245.000 standardnih kubičnih metrov.
Ugotovitev okoljske agencije, ki se je pri tem naslanjala na številna mnenja ministrstev in direktoratov, je za vlagatelje hladna prha, saj so še nedavno poudarjali, da jim novega mnenja za ponovljen postopek stimulacije ne bi bilo treba pridobivati, ampak so se za to odločili zaradi civilne družbe in evropskih usmeritev. Dejstvo pa je tudi, da je poziv okoljske agencije močno zamajal načrte vlagateljev in postavil pod vprašaj usodo razvoja plinskega polja.
Colin Hutchinson, glavni izvršni direktor britanske družbe Ascent Resources, ki je doslej sama vlagala v petišovsko plinsko polje – po lastnih navedbah že 50 milijonov evrov –, je namreč v začetku junija za nekatere medije izjavil, da potencialne nove vlagatelje skrbi tako nedelovanje plinske vrtine Pg-11 A kot tudi težave v zvezi s pridobivanjem okoljskih dovoljenj. Britanska družba namreč že nekaj časa išče nove vlagatelje, ki bi jim projekt ali prodal v celoti ali sklenil partnerstvo za skupna nova vlaganja. Za drugo fazo razvoja plinskega polja bi namreč po besedah Hutchinsona potrebovali novih 50 milijonov evrov, svež denar pa bi rabili tako za aktiviranje obstoječih kot novih plinskih vrtin ter za postavitev nove centralne plinske postaje (CPP) oziroma naprave za čiščenje plina. Zanjo postopki še vedno potekajo, saj so okoljevarstveniki s pritožbo na že izdano dovoljenje okoljske agencije dosegli ustavitev njene postavitve.
Imen potencialnih vlagateljev, s katerimi potekajo pogovori, Hutchinson ni razkril, bilo pa naj bi jih več, vendar med njimi ni slovenskih. V lokalnem okolju pa se že ugiba, ali bi petišovsko plinsko polje zanimalo Ino, ki ji družba Geoenergo kot nosilec izkoriščanja plina zdaj prodaja neočiščen plin, zaradi nizke proizvodnje pa zdaj tudi ne dosega pogodbenih količin, ali pa bi to lahko bila madžarska naftna družba Mol.
Majda Horvat