Kozolec spada med kmetijske objekte, medtem ko uredba o razvrščanju objektov, ki velja od leta 2017, rastlinjakov sploh ne omenja. Pravzaprav so se rastlinjaki, ki so večji od deset tisoč kvadratnih metrov, znašli po uredbi o posegih v prostor med zahtevnimi objekti. To pomeni, da morajo imeti lastniki zanje gradbeno dovoljenje, pred postavitvijo novih preveriti njihov vpliv na okolje oziroma pridobiti presojo vplivov na okolje in plačevati občinam komunalni prispevek in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Slovenska zakonodaja torej rastlinjake enači z industrijskimi objekti, s tem pa otežuje poslovanje in razvoj ter širitev podjetij, katerih proizvodnja sloni na gojenju rastlin v rastlinjakih. V administrativnem primežu so se tako znašla tudi podjetja, ki spadajo med pomembne gospodarske subjekte v Pomurju, Ocean Orchids iz Dobrovnika, Paradajz iz Renkovec, Panorganica iz Ljutomera, Grede iz Moravskih Toplic, ter še druga manjša s proizvodnjo v rastlinjakih. Nekatera od njih že tehtajo, ali se bodo lotila napovedanih vlaganj v širitev proizvodnje, še posebej če napovedane spremembe ne bodo prinesle nič konkretnega.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Opozorila, da je zdajšnja opredelitev rastlinjakov neustrezna, kmetijske pridelovalce pa tudi obravnava neenako, so sicer zalegla, toda popravki, ki so zdaj na mizi, prinašajo po mnenju nekaterih nove nelogičnosti.
Lonček vzeli za merilo
Roman Ferenčak, direktor podjetja Ocean Orchids, eno od njih predstavlja zelo nazorno. »Je zaradi paprike, ki je zrasla v lončku, rastlinjak stavba? Če bi to isto papriko presadili v zemljo, bi ta isti rastlinjak namreč postal kmetijski objekt oziroma enostavni objekt.« Prav tako se sprašuje, kdo odloča o tem, kaj je hrana in kaj ne, ko pa vemo, da je na primer orhideja vanilja pomembna v kulinariki in je priznana botaničarka Jelena De Belder Kovačič tudi vrtnice uvrstila med užitne rastline. Zato Ferenčak pravi, naj država ne rešuje zadev z novimi nesmisli, ki onemogočajo razvoj proizvodnje v rastlinjakih in zmanjšujejo samooskrbo z raznoliko hrano.
Spremembe pripravilo okoljsko ministrstvo
Predlog sprememb zdajšnje uredbe o razvrščanju objektov je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor in jih sredi januarja dalo v medresorsko usklajevanje. Kot rečeno, te spet niso naklonjene velikim pridelovalcem rastlin v rastlinjakih. Ministrstvo sicer predlaga, da se stavba za rastlinsko pridelavo, ki ni vkopana, ne spreminja namembnosti zemljišč in pri kateri se ohranijo obdelovalna tla, uvrsti med enostavne objekte, a to tudi pomeni, da enostavni objekti ne morejo biti rastlinjaki, kjer pridelava poteka v lončkih.
Ministrstvo za kmetijstvo ima glede predlaganih sprememb dokaj medlo stališče. Kot so nam sporočili, podpirajo vsako rešitev, ki zagotavlja stabilnejšo pridelavo hrane ter odpravlja administrativne ovire. »Ta predlog spremembe navedene uredbe je korak v pravo smer, poudariti pa je treba, da je rešitev le delna, torej za rastlinsko pridelavo, ki poteka v tleh,« so še navedli.
Uredbo je vsekakor treba spremeniti, poudarja Ferenčak, vendar tako, da bo usklajena z evropsko zakonodajo. S tem bi bili vsi rastlinjaki uvrščeni med enostavne kmetijske objekte, ne glede na to, ali so namenjeni primarni rastlinski pridelavi ali so sestavljeni iz elementov ter postavljeni na zemljišče. Jamstvo glede skladnosti z evropsko in državno zakonodajo pa tako daje dobavitelj rastlinjaka.
Kristjan Magdič iz podjetja Paradajz je v zvezi s predlaganimi spremembami primerjal kmetijsko pridelavo na zemlji, ki je večinoma okoljsko obremenjena zaradi intenzivnega kmetovanja v preteklosti, in njihovo pridelavo, ki poteka v neoporečnem organskem substratu na visečih žlebovih. Poudaril je, da ta razlika ne bi smela vplivati na plačevanje davkov, prav tako bi morali biti izvzeti pri plačilu davka vsi objekti, torej rastlinjaki, v katerih se prideluje hrana.
Za rastlinjake NUSZ
Razvrščanje rastlinjakov pa je pomembno tudi z vidika plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), kar je še vedno občinski davek. Ferenčak je dejal, da za obstoječe rastlinjake plačujejo NUSZ Občini Dobrovnik, zneska pa ni razkril, medtem ko podjetje Paradajz za rastlinjake v Renkovcih plačuje Občini Turnišče 34 tisoč evrov na leto. To pa je skoraj trikrat več, kot bi plačevali, če bi bil sprejet predlagani zakon o davku na nepremičnine, je poudaril Magdič. »Hkrati pa naj dodamo, da se nam ne zdi prav, da bi se za pridelavo hrane v kakršnih koli rastlinjakih plačeval davek oziroma NUSZ za rastlinjake, kajti tudi preostali kmetje tega ne plačujejo,« je še poudaril Magdič.
