Družba GEN energija, nosilec projekta drugega bloka krške jedrske elektrarne (JEK 2), je spomladi začela intenzivno kampanjo ozaveščanja o projektu in jedrski energiji na splošno, med drugim s predstavitvami na terenu. Prejšnji petek se je ekipa štirih, med njima sta bila dva študenta elektrotehnike in strojništva, mudila v Murski Soboti na parkirišču nakupovalnega centra Maximus. Člani ekipe so obiskovalcem strokovno in poljudno odgovarjali na vsa vprašanja in polemike o projektu, ki ga povsem upravičeno označujejo za največji strateški projekt v zgodovini države. Nova nuklearka namreč ni relevantna zgolj za prebivalce Posavja, kjer bo zgrajena, ampak za celotno državo. Za ponazoritev. Obstoječa krška nuklearka ta hip zadovoljuje okoli 20 odstotkov vseh potreb po električni energiji. To poenostavljeno pomeni, da vsaka peta električna naprava, ki jo uporabljamo, deluje zahvaljujoč jedrski energiji. Z gradnjo JEK 2, ki bo imela moč od 1100 do 1600 megavatov, bi lahko ta delež narasel na približno 25–30 odstotkov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(2. krog lige prvakinj) Pomurke popustile v drugem polčasu: St. Pölten - Mura Nona 3 : 0
Na stadionu NV Arena v St. Pöltnu v Spodnji Avstriji so se v 2. krogu lige prvakinj pomerile domače nogometašinje, ki imajo vzdevek "volkulje", in pa soboške črno-bele. Za slednje je bil to resen preizkus njihove kakovosti, saj je St. Pölten serijski državni in pokalni prvak in tudi v ligi prvakinj je prišel že do četrtfinala. To je v drugem polčasu tudi upravičil, saj Sobočanke niso uspele izvleči pozitivnega izida. Tekmo ste lahko spremljali z nami.
Alternative so nesprejemljive
JEK 2 bo z obnovljivimi viri energije pomenil temelj za uresničevanje ambicioznih ciljev zelenega prehoda in zagotavljal dolgoročno in stabilno oskrbo z električno energijo, a bo tudi velik finančni zalogaj. Stal bo namreč glede na različne ocene od 9,3 do 15,4 milijarde evrov, odvisno od odločitve o moči elektrarne, izbire izvajalca in načina financiranja. To so zneski, ki predstavljajo celo do četrtino letnega slovenskega bruto domačega proizvoda in praktično ves letni državni proračun. V kontekstu grozečega stečaja Termoelektrarne Šoštanj (Teš), ki jo ves čas pokopavajo predvsem emisijski kuponi, je to vprašanje še toliko bolj aktualno. Pri tem je treba spomniti še na dve tako ali drugače povezani dejstvi. Trgovanje z emisijskimi kuponi je proti vrhu lestvice najbogatejših Slovencev katapultiralo Boštjana Bandlja, ki v Žitkovcih načrtuje 80-milijonsko naložbo v postavitev industrijskih rastlinjakov, s prihodki od prodaje emisijskih kuponov pa se deloma polni tudi podnebni sklad. Gre za mehanizem v upravljanju ministrstva za okolje, podnebje in energijo, prek katerega se financirajo številni projekti, relevantni tudi v našem okolju, saj se nanašajo med drugim na energetsko sanacijo javnih stavb, geotermijo in zmanjševanje poplavne ogroženosti. Seveda pa država investicije v JEK 2 ne bo krila sama, govori se o partnerstvu z drugimi državami, kot je že bilo pri prvem bloku, o interesu drugih korporacij in celo o tako imenovanem zadružnem sistemu, kjer bi lahko v projekt vložili običajni državljani. Na predstavitvi v Murski Soboti so razblinili polemike o varnosti jedrske elektrarne, o skladiščenju radioaktivnih odpadkov in pričakovani ceni električne energije. Ravno tako nismo mogli mimo tehnologije malih modularnih reaktorjev (SMR), o kateri smo pred časom že poročali na straneh Vestnika, saj se je ideja pojavila kot zanimiva za »energetsko revne« regije, kot je Pomurje, kjer ni veliko proizvodnih virov. Tehnologijo SMR prepoznava tudi najnovejša različica nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), v družbi GEN pa poudarjajo, da ta še ni dovolj razvita, da bi bila lahko alternativa projektu JEK 2. Je pa lahko dopolnitev pri oskrbi z elektriko, toploto ali pri proizvodnji vodika. Glede na čedalje večje potrebe po elektriki v vsakdanu – pričakuje se, da se bo letna poraba električne energije v Sloveniji do leta 2050 več kot podvojila –, načrtovan izklop TEŠ in iztek že tako ali tako podaljšane obratovalne dobe NEK, je po mnenju strokovnjakov JEK 2, skupaj z drugimi obnovljivimi viri energije, edina rešitev za zanesljiv in hkrati okolju prijazen vir električne energije. Drugače nas čaka tako imenovani »plinski scenarij«, ki ga predvideva tudi NEPN, oziroma potreba po uvozu do 60 odstotkov potrebne električne energije. Ob tem da smo plinsko industrijo, ki je bila v državi edina prisotna na območju Lendave, uničili, zaradi sanacije tamkajšnjih vrtin in finančnih posledic pa nas bo očitno še dolgo bolela glava. Glede na odzive obiskovalcev so nam fantje iz družbe Gen zaupali, da jih večina izraža naklonjenost in podporo projektu, zato so tudi optimistični glede rezultata na posvetovalnem referendumu. Ta bo predvidoma konec novembra, referendumsko vprašanje pa se bo glasilo »Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji«. Kdaj naj bi nova nuklearka stala oziroma obratovala? Premier Robert Golob je v zadnjem letu večkrat omenjal leto 2047 ali celo 2049 glede na veljavno zakonodajo, pri Gen pa optimistično ciljajo na leto 2039.
Nov korak do plinovoda
V kontekstu »plinskega scenarija« je treba omeniti, da je vlada minuli četrtek izdala uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod Lendava–Ljutomer. Pri približno 20 kilometrov dolgem plinovodu gre za enega od infrastrukturnih projektov v sklopu načrtovane povezave plinovodnih sistemov Slovenije in Madžarske, katerega trasa bo potekala na območju petih pomurskih občin, Lendave, Velike Polane, Črenšovec, Razkrižja in Ljutomera. Memorandum o sodelovanju pri projektu sta lani podpisala minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Peter Szijjarto, vrednost investicije na slovenski strani pa je bila lani jeseni ocenjena na okoli 121 milijonov evrov. Plinovod naj bi bil zasnovan tako, da bi omogočal tudi transport vodika, izvedba projekta pa je glede na finančni zalogaj odvisna od pridobitve evropskega sofinanciranja, so še lani spomladi v državni družbi Plinovodi pojasnili za Vestnik.