Andraž Zorko iz Valicona je za STA ocenil, da je koalicija dovolj trdna, da gre lahko mirno na počitnice in se pripravi na pregovorno vročo politično jesen. Načrtovani projekti so priložnost, pravi in meni, da lahko vlado onemogoči le koalicija sama. Tudi analitik Alem Maksuti ugotavlja, da je koalicija v dobri kondiciji, njen največji izziv pa covid-19.
Dinamika marsikaterega projekta bo sicer v veliki meri odvisna od epidemiološke slike v državi. Od širjenja covida-19 bodo odvisni ukrepi za zajezitev okužb in za blažitev posledic epidemije. Pristojni bodo morali tako še v času počitnic morali sprejeti nekateri ključne odločitve o tem, ali se bodo učenci septembra odpravili v šolo in če ja, v kakšni obliki bo potekal pouk, stalno pa visijo v zraku tudi vnovična zaostrovanja omejitvenih ukrepov, od omejevanja dela lokalov do možnosti zapiranja mej.
Ne glede na stanje razširjenosti okužbo z novim koronavirusom pa vladna koalicija do konca avgusta napoveduje pripravo rebalansa državnega proračuna za leto 2020, ki ga je spričo nepričakovanih izdatkov ob epidemiji covida-19 napovedala že pred nekaj meseci. "Prioriteta ministrstva za finance v naslednjih mesecih bo gospodarsko okrevanje in čim hitrejša vrnitev javnih financ v okvir fiskalnega pravila," so ob tem za STA napovedali na ministrstvu za finance.
Minuli četrtek je vlada že sprejela usmeritve za pripravo predloga rebalansa. Ministrstvom je naložila pripravo ukrepov za omejitev rasti oz. za znižanje izdatkov, predvsem v smeri odložitve izdatkov, ki niso nujni. Do oktobra mora vlada za DZ pripraviti tudi predlog proračuna za prihodnji dve leti.
Po pričakovanjih se bo veliko ukvarjala s programom za črpanje sredstev, ki bodo Sloveniji na voljo v okviru dogovorjenega svežnja za okrevanje EU po koronski krizi. V ta namen bosta delovali tudi dve delovni skupini. Eno bo vodil predsednik vlade Janez Janša, člani ekipe pa bodo ministri in davčni strokovnjak Ivan Simič. Skupina se bo sestala enkrat mesečno. Druga bo operativna skupina na ravni strokovnjakov, ki se bo sestajala tedensko.
Vlada namerava načrt za okrevanje in odpornost obravnavati do konca avgusta. Prioritetni projekti za črpanje sredstev so na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe starejših.
V DZ nekaj odmevnih zakonov
Poslanci bodo po počitnicah intenzivno zagrizli v delo. Terminski program dela DZ za september nakazuje nekaj odmevnih zakonov. Čaka jih odločanje o noveli zakona o trgovini, s katero nameravajo z nekaj izjemami zapreti trgovine ob nedeljah.
Pred poslanci bo tudi vladni predlog novele zakona o obrambi, ki za vojake s specialističnimi znanji predvideva možnost podaljšanja pogodb o zaposlitvi tudi po 45. letu starosti in poenostavlja njihovo prezaposlitev v drug državni organ. Kljub sprva napovedani javni obravnavi je junija vlada z njim ob napovedani podpori poslanskih skupin pohitela in ga poslala v DZ. Tam je pričakovati tudi nadaljnjo obravnavo predloga zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski (SV) med letoma 2021 in 2026, ki je na zadnji seji pred počitnicami prestal prvo branje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Odmevna bo po pričakovanjih tudi obravnava novele zakona o nalezljivih boleznih, s katerim skupina poslancev predlaga, da bi bilo obvezno cepljenje za zdravstvene delavce, vključno s cepljenjem proti sezonski gripi. Predlagajo tudi, da necepljenih otrok ne bi mogli vpisati v javne oz. javnofinancirane vrtce.
Septembra je pričakovati tudi interpelacijo ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Ta je sicer premierju Janezu Janši podal odstopno izjavo po hišnih preiskavah glede nabav medicinske in zaščitne opreme konec junija, a Janša o odstopu ni obvestil državnega zbora. Pozneje je pojasnil, da je Hojsa prosil, naj z odločitvijo o odstopu počaka in še enkrat premisli, dokler ne bo nove rešitve. Ker Hojs očitno ostaja na položaju, se bo septembra zagovarjal pred poslanci.
O zaščitni opremi bo v DZ tudi sicer veliko razprave. Med drugim je na zahtevo večjega dela opozicije pričakovati odreditev parlamentarne preiskave, s katero naj bi ugotavljali tudi finančno (ne)učinkovitost ukrepov v zvezi z epidemijo. Z delom bo medtem verjetno začela preiskovalna komisija glede zaščitne in medicinske opreme, ki jo je DZ odredil na zahtevo koalicije.
Poslanci bodo morali strniti vrste in sprejeti tudi spremembe volilne zakonodaje, s katerimi morajo do decembra uresničiti ustavno odločbo, ki jih napotuje k spremembi določil o volilnih okrajih, saj so trenutni zaradi prevelikih razlik neustavni.
Med zahtevnejšimi zavezami koalicije oblikovanje demografskega sklada
Koalicija se bo jeseni pospešeno ukvarjala z nekaterimi zavezami iz koalicijske pogodbe. Med njimi je oblikovanje demografskega sklada, ki ga je doslej napovedalo že več koalicij v zadnjih letih, a se o tem stranke niso uspele uskladiti.
Tudi za Janševo vlado bo po pričakovanjih najtrši oreh vprašanje, katere državne naložbe vključiti v sklad. Čeprav so po srečanju 10. junija sporočili, da so se uskladili o tem, da bodo vanj prenesli vse državno premoženje, pa bo potrebnega več usklajevanja. Koalicijska delovna skupina ima na mizi osnutek zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance, so pojasnili koalicijski partnerji. Vsebine sicer ne razkrivajo, na ministrstvu pa so navedli le, da v sklopu priprav preučujejo različne možnosti in da je demografski sklad eden ključnih projektov, h katerim so se vladne stranke zavezale v koalicijski pogodbi.
Medtem naj bi vlada na eni od prihodnjih sej potrdila odlok o ustanovitvi urada za demografijo, ministrstvo za zdravje pa bo sredi avgusta koalicijskim partnerjem poslalo tudi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi šel konec avgusta v javno razpravo. Pričakovati je, da bo tudi tokrat največji izziv finančni del.
V NSi pa so za jesen napovedali predvsem ukrepe na področju zdravstva. Med drugim so pripravili predlog zakonskih rešitev za dolge čakalne vrste v zdravstvu, pri čemer rešitev vidijo v vključevanju vseh razpoložljivih kapacitet v javni zdravstveni sistem.
V koaliciji bo vroče tudi ob usklajevanju medijske zakonodaje, ki je še v javni razpravi. Ministrstvo za kulturo je sprva predvidelo le nekajdnevno javno razpravo, kar je - poleg kritik na vsebino - v javnosti vzdignilo precej prahu. Na pozive koalicijskih partnerjev, ki o predlogih niso usklajeni, so razpravo podaljšali do 5. septembra.
Septembra pa predvidoma vlada obravnavala tudi predloga novel zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti. Pri zakonu o tujcih gre za vnovičen poskus uzakonitve člena o obravnavi tujcev v primeru pojava kompleksne krize, recimo v primeru spremenjenih razmer na področju migracij ali drugih okoliščin. Rešitev naj bi nadomestila na ustavnem sodišču razveljavljeni 10.b člen zdajšnjega zakona o tujcih, ki je omejeval možnost vlaganja prošenj za azil ob množičnih migracijah.
Vladna koalicija po mnenju analitikov v dobri kondiciji in dovolj trdna za jesenske izzive
Afere in očitki, vsaj tako se zdi, koalicijo po Zorkovem mnenju kvečjemu utrjujejo. "Drugo vprašanje pa je, koliko je načet njen ugled in zaupanje javnosti, tu je trend bolj negativen. A tudi to je slej ko prej le še en razlog, ki to koalicijo utrjuje, in ne nasprotno," je prepričan.
Koalicija ima sicer pred sabo veliko nalog. Za jesen napoveduje projekte na področju zdravstva in demografije, čakata jo rebalans proračuna in proračun za prihodnji dve leti ter tudi priprava projektov za črpanje evropskega denarja.
"To lahko razumemo kot priložnosti te vlade, da po koncu mandata pokaže na rezultate, ne glede na to, kakšnih očitkov je deležna, predvsem zavoljo javnega komuniciranja predstavnikov SDS s predsednikom Janezom Janšo na čelu," meni Zorko.
"Koalicija ima trdno večino, doslej je izpeljala vse zastavljene projekte, opozicija je v konkretni manjšini in niti ne vedno enotna - to vlado lahko torej onemogoči le koalicija sama," je prepričan analitik. Trenutno se mu razpad koalicije ne zdi realna možnost, saj ni v interesu nobene od partneric. Te po njegovih navedbah živijo v nekakšni miroljubni koeksistenci vzajemne odvisnosti in to koalicijo drži močno skupaj.
"Ravno ta vzajemna odvisnost je hkrati neke vrste varovalo, ki preprečuje enostransko uveljavljanje volje največje stranke. Govoriti o orbanizaciji Slovenije je res nekoliko pretirano, vse dokler ne bomo imeli v Sloveniji stranke, ki bi na volitvah sama osvojila parlamentarno ali celo ustavno večino. To pa se, upam si trditi, ne bo zgodilo, Slovenija ni niti Srbija niti Madžarska ali Poljska," je še prepričan Zorko.
Če se sile v DZ ne bodo spremenile, bo koalicija vzdržala skoraj do konca mandata
Tudi politični analitik Maksuti je za STA ocenil, da je koalicija stabilna ter so vsi očitki opozicije, da dve stranki ne sodita v desno vlado, padli v vodo. SMC in DeSUS sta sprejeli svojo vlogo, "čeprav z zelo negativno popotnico za naslednje volitve".
"Vlada bo stabilna, dokler se ne bodo pokazali kakšni novi interesi oz. dokler bodo vsi akterji v koaliciji zadovoljni do te mere, da bodo presodili, da se jim vlade ne izplača rušiti ali prekinjati mandata," je ugotavljal Maksuti.
Tako bo še nekaj časa, razen če bi prišlo do kakšnih prebegov ali strankarskih anomalij, če bi se katera poslanska skupina prelevila v nekaj drugega oz. razpadla. A če bodo sile v DZ ostale takšne kot zdaj, bo ta koalicija vzdržala skoraj do konca mandata, ocenjuje.
Po Maksutijevih navedbah se je SMC konsolidirala, na večji preizkušnji pa je DeSUS zaradi trenutnih trenj med vodstvom in lokalno mrežo. A dvomi, da bi to lahko zamajalo zaupanje organov stranke predsednici Aleksandri Pivec.
Zorko ugotavlja, da sta SMC in DeSUS na udaru javnosti že od samih pogovorov za to koalicijo, prvi v seriji protestov je bil še preden sta sploh vstopili v vlado. Poslanci so bili pod močnim pritiskom, "nekatere poteze so mejile na družbeni linč. Od takrat dalje se zdi, da pritiski ne pojenjajo, tako kot tudi protesti ne".
"Če so prenesli vse te pritiske v teh pol leta, jih bodo verjetno tudi vnaprej. Za usodo vlade konec koncev ni usodna niti podpora vladi s strani posameznih članov v posamezni stranki niti podpora v javnosti, štejejo glasovi v parlamentu - dokler opozicija ne pride blizu 46 glasovom, je razprava o predčasnem koncu te vlade brezpredmetna," pravi analitik.
Največji izziv covid-19
Maksuti ocenjuje, da je za vlado, kot bi bilo za katero koli, največji izziv spopadanje s covidom-19, saj pri tem ne more predvideti dogodkov. Če bo prišlo do drugega ali tretjega vala epidemije, bi morali namreč sprejemati nepopularne ukrepe.
A obenem meni, da se bodo vladni akterji veliko več kot z vsebino ukvarjali z obračunavanjem z nasprotno mislečimi. Ob tem opozarja zlasti na kadre SDS in izpostavlja notranjega ministra Aleša Hojsa. Obračunavanje z nasprotniki je sicer značilnost vsake politike, a prav "ta vladna garnitura na čelu s kadri iz največje vladne stranke najbolj prisega na to".
Zakonodajne zaveze bo koalicija po Maksutijevem mnenju uresničila, če to terja 46 glasov, ki jih bo gotovo imela. A ob tem opozarja, da implementacija projektov ni odvisna le od koalicije, ampak še od številnih drugih dejavnikov.
Po njegovih navedbah bo vedno večji pritisk javnosti ob odpiranju tem, kot so spremembe medijske zakonodaje, ki da so najbolj v interesu SDS. Kot ugotavlja, lahko ob tem pride do kratkega stika med koalicijskimi partnerji, a je na koncu izsiljevalski potencial manjših strank praktično ničen.