Po malo več kot enem letu je na seji sveta pomurske razvojne regije (svet regije) pred pomurske župane ponovno stopil minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Njihov nekdanji kolega jih je seznanil z aktualnimi informacijami o izvajanju kohezijske politike v novem programskem obdobju, kjer je Sloveniji na voljo 3,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev. V daljšem uvodu je spomnil na priložnosti iz drugih mehanizmov, ki so in še bodo na voljo, in se nato usmeril na dogovor za razvoj regije (DRR), v katerem je Pomurju na voljo dobrih 40 milijonov evrov. V DRR je prostor našel že prvi projekt, Podjetno nad izzive v pomurski regiji - PONI Pomurje, poziv za dopolnitev DRR z vsemi drugimi regijskimi projekti pa bo ministrstvo objavilo najpozneje v začetku aprila. Občine bodo nato imele tri mesece časa, da se dogovorijo, kateri projekti se bodo financirali iz mehanizma DRR. Glede na ciljne politike se morajo nanašati na podjetniške inkubatorje, odvajanje in čiščenje odpadne vode, zagotavljanje pitne vode, zeleno infrastrukturo, regijske centre mobilnosti in zagotavljanje povezljivosti kolesarske infrastrukture na državni ravni. Minister je županom pojasnil, da se bodo nekateri pogoji in kriteriji za prijavo projektov vendarle zrahljali, za spremembo nekaterih, ki se nanašajo na komunalno in vodovodno infrastrukturo, pa bodo potrebna pogajanja z Evropsko komisijo, saj temeljijo na evropski direktivi. Po pričakovanjih Jevška bi lahko dokument z naborom izbranih regijskih projektov podpisali jeseni. Minister se je dotaknil še področja regionalnega razvoja in pri tem dejal, da bo še letos sprejet zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Med zakonskimi rešitvami bo, kot smo že poročali, uvedba neke vrste regijskega proračuna, kar naj bi bil vmesni korak do ustanovitve pokrajin.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Jevšek, Glavač, Vrtovec in Vizjak so si končno segli v roke: Koliko bodo prispevali za sebeborski zadrževalnik?
Dolgotrajna saga o financiranju protipoplavnega ukrepa, ki je predpogoj za gradnjo vzhodne soboške obvoznice, je končana.
Tudi brez finančne udeležbe občin
Po Jevškovem nastopu so sledila vprašanja prisotnih županov, med njimi se je oglasil tudi moravskotopliški Alojz Glavač, ki ga je zanimalo, ali bi bilo moč v koheziji najti sredstva za financiranje izgradnje sebeborskega zadrževalnika, ki je predpogoj za murskosoboško vzhodno obvoznico. O tem je bilo govora tudi na drugem sestanku delovne skupine za izgradnjo obvoznice, ki je potekala februarja na Občini Moravske Toplice, sestanka pa se je udeležil tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Čeprav gre za objekt vodne infrastrukture, ta v tem primeru ne sodi v pristojnost ministrstva za naravne vire in prostor, ampak ima pri projektu, tako kot pri sami obvoznici, vlogo naročnika direkcija za infrastrukturo, je pa Novakovo ministrstvo eden od štirih sofinancerjev zadrževalnika. To namreč izhaja iz sporazuma, ki so ga decembra 2021 v Lendavi podpisali Jevšek, kot takratni soboški župan, moravskotopliški župan Glavač, takratni infrastrukturni minister Jernej Vrtovec in minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Vsaka od občin bi prispevala po 500 tisoč evrov, ministrstvo za infrastrukturo 3,5 milijona evrov, zdajšnje ministrstvo za naravne vire in prostor pa milijon evrov. Te vrednosti seveda danes niso več realne, saj se je strošek gradnje zadrževalnika vsaj podvojil, a sofinancerska razmerja vendarle ostajajo. Zaradi pričakovane podražitve je bilo o iskanju evropskih sredstev za sofinanciranje zadrževalnika govora že na prvem sestanku delovne skupine, ki jo je formiral pomurski poslanec Tine Novak iz vrst Svobode. Jasno je, da bo za občini, ki ju tako kot številne druge ne krasi ravno bleščeča finančna slika, financiranje zadrževalnika velik zalogaj. Tega stroška nimata niti predvidenega v aktualnih proračunih. Občina Moravske Toplice namreč za zadrževalnik predvideva 100 tisoč evrov v letu 2025 in 500 tisoč evrov v letu 2026, v mestni občini pa imajo letos in v letu 2025 predvidenih skupno okoli 450 tisoč evrov, ki pa bodo namenjeni odkupu zemljišč za potrebe obvoznice in ne za zadrževalnik.
No, Jevšek je na seji Sveta regije, ki je potekala v Gostilni Mencigar v Krajni, postregel z odgovorom, ki bo prav gotovo zadovoljil svojega naslednika na čelu soboške občine in nekdanjega županskega kolega Glavača. Kot je namreč potrdil, so v programu kohezijske politike zagotovo na razpolago sredstva za sofinanciranje zadrževalnika, in sicer v okviru ciljne politike 2, o čemer je že govoril z ministrom Novakom, ki je s tem soglašal. Še več. Jevšek je dejal, da so finančni viri tolikšni, da bi lahko zagotovili izgradnjo zadrževalnika tudi brez sofinanciranja lokalnih skupnosti, torej brez finančnega prispevka obeh občin. "Seveda pa pod pogojem, da imamo vso potrebno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje," je dodal Jevšek.
Škarje in platno v rokah Bratuškove
Za dodatna pojasnila in potrditev smo se obrnili neposredno na njegovo ministrstvo, na ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, kjer so nam to možnost in pogoje podrobneje pojasnili. Kot so navedli za naš medij, veljavni program kohezijske politike med ukrepi za protipoplavno zaščito sicer ne vključuje projekta Sebeborski zadrževalnik, toda v letošnjem letu načrtujejo spremembo programa, zato je vključitev projekta odvisna od ministrstva za naravne vire in prostor, ki kot posredniško telo izvaja ukrepe za protipoplavno zaščito. "Bo pa vključitev tega projekta v program možna šele, ko bo za projekt pridobljeno gradbeno dovoljenje," so še dodali na Jevškovem ministrstvu. To pomeni, da je v prvi vrsti na potezi ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, saj s projektom sebeborski zadrževalnik, tako kot s projektom vzhodne obvoznice, upravlja direkcija za infrastrukturo. Če bi uspeli pravočasno urediti vso potrebno dokumentacijo in odkupiti zemljišča, potrebna za izgradnjo zadrževalnika, torej še letos, bi tako lahko projekt v celoti pokrili z evropskimi sredstvi. Povsem drugo vprašanje pa je, kako realno je izvedljiva ta časovnica, saj do nedavnega še ni bila niti zaključena recenzija projektne dokumentacije za zadrževalnik.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor so nam na vprašanje, ali podpirajo izgradnjo suhega zadrževalnika z elementi mokrega, kot je bilo dogovorjeno že leta 2021 in ponovno potrjeno tudi ob nedavnem obisku ministra Novaka, odgovorili, da se bo zadrževalnik gradil istočasno z gradnjo vzhodne obvoznice in poudarili njegov protipoplavni pomen. "Z izgradnjo zadrževalnika Sebeborci se bo nadomestilo retenzije, ki se izločijo zaradi gradnje vzhodne obvozne ceste in zmanjšalo poplavno ogroženost na območju trase vzhodne obvozne ceste in obrtne cone SOIC Murska Sobota ter naselij ob Sebeborskem (Martjanskem) potoku in reki Ledavi (Martjanci, Noršinci, Lukačevci, Mlajtinci, Renkovci, Nedelica, Turnišče,), zato je izgradnja zadrževalnika izjemno pomembna," so se na Novakovem ministrstvu izognili eksplicitnemu odgovoru na naše vprašanje.
