V obdobju 2021-2027 ima Slovenija iz programa evropske kohezijska politike na voljo skupaj 3,2 milijarde evrov. Od tega lahko 1,6 milijarde evrov črpa iz sklada za regionalni razvoj, 718 milijonov evrov iz kohezijskega sklada, 636 milijonov evrov iz socialnega sklada plus ter 259 milijonov evrov iz sklada za pravični prehod.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
"S kohezijo smo tako daleč, da bomo aprila bomo začeli s prvimi razpisi," je na današnjem srečanju z novinarji v Ljubljani povedal minister za kohezijo in regionalni razvoj Jevšek. Evropska komisija je torej potrdila program operativnega izvajanja kohezijske politike naše države, dokončno pa so bili pogoji za koriščenje evropskih sredstev vzpostavljeni s februarskim sprejemom uredbe o izvajanju evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027.
Ta sredstva bo lahko Slovenija črpala do konca leta 2029. "Za letos imamo napovedano objavo za približno 600 milijonov evrov razpisov," je povedal minister.
Ob tem se zdi državnemu sekretarju za kohezijsko politiko Marku Koprivcu pomembno, da postopki potekajo v dialogu s čim širšim krogom deležnikov in s tem namenom so tudi povečali število članov odbora za spremljanje izvajanja črpanja kohezijskih sredstev z 28 na 46. "Eni prvih razpisov bodo vezani na informatizacijo," je povedal. Jevšek je dodal, da je bila izražena želja po predhodni napovedi objave razpisov in tega se bodo držali.
Najpozneje maja je mogoče po Koprivčevih besedah pričakovati tudi že prve razpise za sredstva iz sklada za pravični prehod, ki je novost novega programskega obdobja. Razpise bo objavilo gospodarsko ministrstvo, Koprivc pa je spomnil, da bodo ta sredstva namenjena za prestrukturiranje dveh premogovniških regij, Zasavja in savinjsko-šaleške regije.
Zagotovil je, da bo Slovenija v celoti počrpala kohezijska sredstva iz prejšnjega programskega obdobja 2014-2020, v katerem je imela na voljo nekaj manj kot 3,1 milijarde evrov, časa pa ima do konca leta 2023. Za zdaj je koristila blizu 90 odstotkov tega denarja, ostane torej še približno 300 milijonov evrov. "Glavni cilj je, da so počrpana sredstva v celoti in to se bo tudi zgodilo," je dejal Koprivc.
Kmalu nabor regijskih projektov za dogovor za razvoj regij
Medtem so že odprti razpisi za sofinanciranje projektov v okviru programa Interreg 2021-2027. "Upravičenci se že lahko prijavljajo s svojimi projekti, skupaj je na voljo 106 milijonov evrov," je povedal Jevšek. V drugi drugi polovici leta nameravajo sprožiti še švicarski mehanizem, kjer bo na voljo 16 milijonov švicarskih frankov, medtem ko so sredstva iz norveškega mehanizma iz prejšnjega programskega obdobja že zaprli, je povedal.
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj sodeluje tudi z uradom za okrevanje in odpornost, ki je pristojen za črpanje sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. Res gre prav tako za evropski denar, vendar je ločen od kohezijskih sredstev, urad za okrevanje in odpornost deluje pod okriljem finančnega ministrstva, je opomnil Jevšek. Sicer pa pri črpanju teh sredstev sodeluje tudi njegovo ministrstvo, namreč v okviru regionalnega razvoja.
Področje regionalnega razvoja je prešlo pod Jevškovo ministrstvo, ki je bilo pred tem vladna služba, z reorganizacijo vlade v začetku tega leta. Državna sekretarka za regionalni razvoj Andreja Katič je med letošnjimi prioritetami izpostavila dogovor za razvoj regij, kjer je v novem programskem obdobju podobno kot v prejšnjem na voljo približno 459 milijonov evrov. Vlada bo ustrezno uredbo sprejela še ta mesec, nato bodo objavili poziv 12 razvojnim regijam, znotraj katerih se bo financiralo projekte posameznih lokalnih skupnosti. Poziv bo odprt dlje časa, tako da ga bodo lahko resorni ministri pozneje dopolnjevali, je povedala.