Uvodni del maratonske, več kot peturne, seje Sveta Pomurske razvojne regije (Svet regije), ki je potekala v hotelu Radin v Radencih, je minil v znamenju predstavitve aktivnosti in programa evropske kohezijske politike v naslednjem finančnem obdobju. Iz naslova kohezije bo imela Slovenija na voljo več kot 3,26 milijarde evrov, minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek pa je dejal, da bo za občine v tej perspektivi na voljo 400 milijonov evrov več sredstev kot so imele občine na voljo v iztekajoči se perspektivi.
Nedokončani projekti se bodo prenesli
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Na minuli seji je vlada tudi sprejela uredbo o izvajanju evropske kohezijske politike, s čimer so bili vzpostavljeni zakonski pogoji za koriščenje teh sredstev. Kot napoveduje Jevšek, bodo prvi razpisi na voljo meseca aprila. Bi pa naj, kot je povedal po seji vlade, prve odločitve o odobritvi evropskih sredstev iz novega finančnega obdobja 2021-2027 bile sprejete že v marcu, med drugim tudi za nakup letal za gašenje požarov, za kar je namenjenih dobrih 20 milijonov evrov. Uredba je prinesla tudi določene poenostavitve postopka črpanja evropskih sredstev, in sicer pri kontroli projektov, ki bodo odslej »na preskok«. Kohezijski minister je na seji Sveta regije predstavil cilje kohezije in še nekatere druge programe ter sklade, ki bodo na voljo za črpanje evropskih sredstev, med drugim švicarski sklad, kjer bo denar na voljo za plitvo geotermijo in agrofotovoltaiko, norveški sklad in interreg-čezmejne programe. Spomnil je tudi na sredstva iz sporazuma, ki sta ga lani v Lendavi podpisala takratni premier Janez Janša in madžarski premier Viktor Orbana za območje ob meji, ki je po novem tudi v upravljanju njegovega ministrstva . Ti razpisi naj bi se po začetnem zastoju kmalu vendarle začeli izvajati.
Glede zastoja nekaterih projektov, ki morajo biti dokončani do izteka trenutne finančne perspektive, torej do konca leta, je minister zagotovil, da se bodo ti projekti, v kolikor je zastoj posledica epidemije in vojne, prenesli v novo finančno perspektivo, zato so bojazni o vračanju evropskih sredstev odveč. Ravno tako naj bi kmalu vlada sprejela enotno stališče glede zahtev izvajalcev del zaradi podražitev o uporabi primerne metode upoštevanja cen. »Gospodarska zbornica Slovenije določa indekse, po katerih naj bi gradbinci, ki so njeni člani, določali cene … to je lahko sprejemljivo, ali pa tudi ne. Seveda zbornica ščiti interese gradbincev, zato je potrebno najti pravo metodologijo, kar je pomembno tudi v povezavi z nadgradnjo pomurskega vodovoda,« je povedal minister in se pohvalil, da smo trenutno kot država na 7. ali 8. mestu v Evropski uniji pri koriščenju evropskih sredstev, saj smo jih iz iztekajoče kohezije počrpali približno 87 odstotkov in bomo do konca leta celo presegli 100 odstotkov.
Pomurskim županom je ob tem še povedal, da lahko pričakujemo tudi spremembe pravil na evropski ravni glede državnih pomoči kot odziv na ameriško politiko, ki na veliko subvencionira gospodarstvo, zato je tudi bolj konkurenčno na svetovnem trgu. Sprememba se tako obeta pri pravilu de minimis.
Minister je spregovoril tudi o regionalnem razvoju, ki po novem ravno tako spada v njegov resor. »V Sloveniji ni skladnega regionalnega razvoja,« je poudaril in posebno pozornost usmeril v obmejna problemska območja, kar je izpostavljal tudi na zaslišanju v parlamentu, ko je kandidiral za ministra. Obenem je napovedal, da bodo v letošnjem letu »odprli« zakon o skladnem regionalnem razvoju in ga prevetrili. Kot je dejal, naj bi okrepili pristojnosti regionalnih razvojnih agencij, kar bo po Jevškovih besedah tudi dobra podlaga za nadaljnje pogovore o ustanavljanju pokrajin.
Jevšek ni pristojen za NOO
Kohezijski minister se je dotaknil še ostalih mehanizmov, ki pa ne sodijo pod pristojnost njegovega ministrstva. V zadnjem obdobju je bilo veliko govora ravno o zastoju pri črpanju sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost in tudi sam finančni minister Klemen Boštjančič je priznal, da se pri tem soočajo z velikimi izzivi. Ne glede na to, da za ta mehanizem ni zadolžen Jevšek oziroma njegovo ministrstvo, saj je slovenski načrt za okrevanje in odpornost (NOO) pripravljala prejšnja vlada Janeza Janše in za to ustanovila tudi poseben urad pod finančnim ministrstvom, ki deluje in ostaja tam tudi pod vlado Roberta Goloba, pa so v zadnjih dneh napačno usmerjali vprašanja na Jevška. Tako na novinarski konferenci po prejšnji seji vlade, kakor tudi v državnem zboru, kjer je Jevška o tem spraševala celo poslanka SDS Alenka Jeraj. Kot je na seji Sveta regije v Radencih povedal kohezijski minister, se na njegovem ministrstvu v zvezi z NOO ukvarjajo zgolj na področju regionalnega razvoja, kjer so že aktivni pri razpisih za poslovno-obrtne cone, saj ti ne bodo predmet financiranja iz nove kohezije. Tudi izgradnje objektov se v novi finančni perspektivi ne bo financiralo, je poudaril Jevšek.
Razkrižje med obmejna problemska območja
V razpravi se je oglasilo nekaj pomurskih županov, med drugim je prvi soočil ministra Stanko Ivanušič, župan občine Razkrižje, in sicer glede uvrstitve med obmejna problemska območja. Jevšek je namreč navedel, da mednje spadajo vse občine razen murskosoboške, radenske, ljutomerske in gornjeradgonske, kar pa ne drži. Tudi občina Razkrižje se zaradi neizpolnjevanja kriterijev iz zakona o skladnem regionalnem razvoju ne uvršča med navedena območja, zato pa je tudi prikrajšana pri posameznih razpisih. Po drugi strani med obmejna problemska območja spada občina Kranjska Gora. Že pred časom je Svet regije podal pobudo, da se naj ta problematika uredi, a lani je vlada ponovno izpustila občino Razkrižje za naslednji dve leti iz seznama obmejnih problemskih območij. Jevšek je Ivanušiču obljubil, da bodo v okviru sprememb zakona tudi to problematiko uredili, glede tega pa je ministra v državnem zboru soočila tudi poslanka Sara Žibrat. V nadaljevanju se je razprava vrtela predvsem o problematikah zaradi podražitev in financiranja občin. Jevšek je županom obljubil podporo in zagotovil, da bo na vladi podprl tiste ukrepe, ki bodo občinam v korist.
Virag skeptičen glede časovnice in stroškov RPP
Svet regije je v naslednjih podtočkah obravnaval še zakon o celostnem prometnem načrtovanju, pripravo regionalnega prostorskega plana, izvajanje splošnih razvojnih nalog v Pomurski regiji v letu 2022 in izvajanje aktivnosti dogovora za razvoj regije. V razpravi je največ pozornosti požel beltinski župan Marko Virag, ki je izpostavil, da bi si želel boljšega sodelovanja med Razvojnim centrom MS, kot vodilno regionalno razvojno agencijo, in občinami. Spomnil je tudi na potrebo po analizi pozitivnih učinkov po izvedenih projektih. »To pogrešam,« je dejal. Glasen aplavz s strani županskih kolegov in kolegic pa je dobil, ko se je oglasil v zvezi z regionalnim prostorskim planom. »Če vam bo to v štirih letih uspelo, vam bom prvi čestital,« je navrgel predstavnicama ministrstva za naravne vire in prostor in dodal, da je sam že peto leto župan in še zmeraj niso uspeli razgrniti občinskega prostorskega načrta zaradi stalno zahtevanih dopolnitev nosilcev urejanja prostora. Ravno tako je bil skeptičen do predvidenih stroškov priprave regionalnega prostorskega plana, ki mora biti sprejet do 1.1.2027. Pomurske občine bodo za pripravo namreč morale zagotoviti dobrih 152 tisoč evrov, posamezne občine pa imajo stroške na tej ravni že za dolgotrajno pripravo lastnih OPN-jev, kjer so zamude tudi zaradi prezasedenih pripravljavcev.
