Minuli ponedeljek se je pričela zadnja redna seja državnega zbora pred parlamentarnimi počitnicami, ki nastopijo 15. julija. Tako kot vsak mesec so tudi tokrat pričetek seje zaznamovala poslanska vprašanja predsedniku vlade in ministrom. Med tistimi, ki so postavili poslanska vprašanja je bil tudi Damijan Zrim, koalicijski poslanec Socialnih demokratov, ki je strankarskega kolego, ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška, povprašal o dinamiki koriščenja evropskih sredstev iz iztekajoče se finančne perspektive 2014-2020.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Jevšek mu je odgovoril, da smo ta trenutek med evropskimi državami na šestem mestu, z okoli 90-odstotki počrpanih evropskih sredstev, kar nanese na dobre tri milijarde evrov. Minuli četrtek so sicer na vladni seji sprejeli spremembo programa kohezijskega obdobja v delu, kjer so ocenili tveganje, da ne bi uspeli počrpati vsa sredstva iz naslova protipoplavne varnosti. Ta sredstva so po besedah Jevška zdaj prestavljena na področje železniške infrastrukture. Ravno tako so sredstva, ki so bila namenjena za prekinjen projekt energetske sanacije ljubljanskega kliničnega centra, namenili za nakup medicinske opreme. S strani Evropske komisije naj bi že prejeli potrditev, da je ta sprememba možna, kar po besedah Jevška pomeni, da bodo do konca leta, ko se izteče kohezijsko obdobje, počrpali vsa razpoložljiva evropska sredstva.
Morebitni ostanki za pomoč podjetjem in gospodinjstvom
Na dodatno vprašanje Zrima, ali bo Evropska komisija podaljšanje izvajanje programa še za eno leto, torej do konca leta 2024, pa mu je minister pojasnil, da je bila Slovenija res ena izmed trinajstih držav, ki je soglašala s francosko pobudo za podaljšanje obračunskega obdobja. Projekti bodo sicer morali še zmeraj biti zaključeni do konca letošnjega leta, a bo podaljšanje obdobja olajšalo opravo vseh administrativnih opravil, ki so povezani s tem, da upravičenci dobijo nazaj svoja sredstva. Ob tem je Jevšek dodal, da je Evropska komisija države članice že tekom leta obvestila, da lahko uporabijo določene mehanizme, v kolikor ne bi počrpali vseh kohezijskih sredstev, da jih porabijo za pomoč malim in srednjim podjetjem ter gospodinjstvom, ki so utrpela posledice energetske krize.
Kako pa je s črpanjem sredstev iz nove kohezije, 2021-2027, v kateri ima Slovenija na voljo okoli 3,2 milijarde evrov? Po besedah Jevška pripravljajo prve razpise v višini 62 milijonov evrov, sicer pa letos načrtujejo z objavo razpisov v višini 600 milijonov evrov. Trenutno so odprti štirje Interreg projekti, na ministrstvu zaključujejo norveški mehanizem, v drugi polovici leta pa naj bi imeli že vse pripravljeno za črpanje sredstev iz švicarskega mehanizma. "Občine in drugi upravičenci se že pridno prijavljajo na razpise in že preverjamo prve vloge, da bodo lahko ta sredstva pričeli čim prej uporabljati," je še dejal kohezijski minister.