»To je odlična vest za Slovenijo ter za kraje in prebivalce, ki so bili v poplavah najbolj prizadeti. Komisarka je tudi pohvalila našo vlogo za sredstva solidarnostnega sklada, ki da je dobro pripravljena in utemeljena. Zato se še enkrat zahvaljujem ekipi na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj in vsem, ki ste sodelovali pri pripravi te za Slovenijo pomembne vloge,« je ponosno dejal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek ob prejemu novice o odobritvi 100 milijonov evrov predplačila iz solidarnostnega sklada EU, ki mu jo je sporočila evropska komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira. Po besedah Jevška lahko pričakujemo preostala sredstva solidarnostnega sklada v višini do 300 milijonov evrov aprila prihodnje leto. »Od dneva, ko so sredstva odobrena, ima država 18 mesecev za implementacijo oziroma za porabo teh sredstev. Upravičenost porabe sredstev mora nato tudi dokazati z računi in poročili. In za poročila ima država potem še 6 mesecev časa,« je pojasnil.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Aleksander Jevšek je čez noč postal eden najpomembnejših ministrov vlade Roberta Goloba
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj igra ključno vlogo pri plasiranju sredstev za rekonstrucijo poplavljene države.
Najvišji znesek predplačil
Kot so navedli na Evropski komisiji (EK) je predplačilo izvršeno na podlagi vloge za podporo iz solidarnostnega sklada EU, ki jo je Slovenija predložila 20. oktobra 2023. Priprava vloge za solidarnostni sklad je padla na pleča ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška, ki je v začetku oktobra razkril, da skupna ocena neposredne škode naravne nesreče in posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje, ki je zajeta v vlogi, ki je bila posredovana v Bruselj, znaša več kot 9,9 milijarde evrov. Končno plačilo, ki bo odvisno od Komisijine ocene vloge Slovenije za podporo iz solidarnostnega sklada EU in od razpoložljivosti proračunskih sredstev, bo izvršeno leta 2024, so sporočili v EK. Čeprav je bila novica pričakovana in napovedana pravzaprav že s strani predsednice EK Ursule von der Leyen ob obisku Slovenije nekaj dni po avgustovskih poplavah, odobritev predplačila ni povsem samoumevna, zato dosežka ne gre prezreti. Z njim so se intenzivno pohvalili tudi na ministrstvu, v Jevškovi stranki, še posebej pa ga je poudaril premier Robert Golob na vrhu gospodarstva ob prvem javnem nastopu po vrnitvi z bolniške odsotnosti. Dejal je, da je to "nekaj, kar ni uspelo praktično še nikomur v Evropski uniji." Toda ali ta podatek drži?
Lider opozicije in prvak SDS Janez Janša se je v »tvitu cinično vprašal, " zakaj napačno trditi nekaj, kar je enostavno preverljivo", ampak načeloma trditev Goloba, čeprav je potencirana in zlahka vzeta iz konteksta, drži. Tolikšnega zneska predplačila še ni prejela nobena država, čeprav je pa tudi res, da je Italija ravno nedavno prejela predplačilo v podobni višini, in sicer 94,7 milijona evrov za obvladovanje finančnega bremena, ki so ga povzročile poplave v deželi Emilija - Romanja maja 2023.
Da je 100 milijonov, kolikor je bilo odobrenih Sloveniji, do sedaj najvišji znesek predplačil do sedaj je namreč v svoji izjavi neposredno dejala komisarka Ferreira. Ni pa 100 milijonov, niti napovedanih skupnih 400 milijonov, kar glede na oceno škode predstavlja približno 4 odstotke, najvišji znesek pomoči, ki ga je kadarkoli prejela kakšna država iz solidarnostnega sklada. Že naši sosedje Hrvati so za pomoč po potresih v Zagrebu leta 2020 prejeli več kot 683 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada, škode pa so prijavili za več kot 11,5 milijarde evrov, pri čemer delež pomoči znaša skoraj 6 odstotkov. Ne glede na navedeno pa je treba Jevšku, njegovemu ministrstvu in vladi priznati, da so svoje delo opravili učinkovito, saj je bila vloga, ki je bila oddana celo teden dni pred rokom, tudi hitro in brez potrebe po dopolnitvah, odobrena. Naslednji korak in izziv bo pridobitev še preostalih 300 milijonov evrov.
Ukrepi, ki jih bo mogoče financirati iz solidarnostnega sklada Evropske unije, so sicer naslednji: usposobitev infrastrukture in objektov na področju energetike, pitne vode, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja; zagotovitev začasne nastanitve in financiranja reševalnih služb, da se zadovoljijo potrebe prizadetega prebivalstva; zagotovitev preventivne infrastrukture in zaščita spomenikov kulturne dediščine; urejanje prizadetih območij, vključno z naravnimi predeli; pomoč in zdravstvena oskrba prebivalstva, ki so ga prizadele izredne razmere večjih razsežnosti na področju javnega zdravja, in zaščita prebivalstva pred tveganjem, ki bi mu lahko bili izpostavljeni.