Akoš Dončec je jezikoslovec in prevajalec, doma z Verice v Porabju. Med drugim raziskuje prekmurščino in zgodovino ter kulturo Prekmurja in Porabja. Že od mladih nog je zaveden Slovenec, tudi doma govorijo slovensko oziroma v »domanjem« porabskem govoru. »Od nekdaj sem želel postati pisatelj, vendar sem se spraševal, komu naj pišem. Svojemu ljudstvu v Porabju, ki na neki način izumira? Želel sem se odpreti proti Prekmurju, proti tukajšnjim rojakom, zato sem se odločil pisati v prekmurščini. To pa ne pomeni, da sem se odpovedal svojemu domačemu govoru, ker v vseh delih, ki sem jih doslej napisal, imajo moje besede še zmeraj porabski značaj,« tako sogovornik, katerega največje dosedanje delo je prevod Malega princa, brezčasne novele Antoinea de Saint-Exuperyja v prekmurščino in kajkavščino.
Ob pisanju se Dončec posveča tudi zbiranju prekmurskega besedja. S tem namenom je pred devetimi leti na facebooku ustvaril skupino Prekmurski slovar, ki ima danes že čez 15.000 članov. »Moj namen je bil, da na eni strani zbiram prekmurske besede, izraze, na drugi pa, da člane skupine sprašujem o pravilnosti in/ali tudi živosti nekaterih izrazov, ki jih najdevam v starejših prekmurskih besedilih,« pojasni. Doslej mu je uspelo zbrati in zapisati že okrog 30.000 besed. V posebnem zvezku ima zapisane tudi take, ki so nepreverjene v smislu rabe in pomena. »V slovar gredo samo besede, za katere sem prepričan, kaj pomenijo in v kakšnem kontekstu se uporabljajo. Zgodilo pa se je že, da so me obtožili, da ljudstvu vsiljujem določene izraze, menda nerazumljive besede. Kar ni res – samo omenjam, preverjam besede iz starih knjig, ki jih tam najdem, in če člani skupine rečejo, da teh besed ne poznajo, seveda ne morejo iti v slovar.« V Prekmurju sicer velja, da ima praktično vsaka vas svoj glas, temu primerno najdemo za določene pojavnosti več različnih izrazov, čeprav so, gledano jezikoslovno, prekmurski govori enotni. »Če bi bili tako različni, se ne bi mogli razumeti,« pravi Dončec.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
Ambiciozna ideja
Želja Akoša Dončeca je ustvariti vseprekmurski slovar. Doslej že obstajajo slovarji posameznih govorov, denimo slovar gornjeseniškega govora in slovar beltinskega govora. »Kolikor vem, nimamo nobenega slovarja kakšnega ravenskega govora. Kar se tiče goričkega slovarja, pa ga je menda nekdo sestavil in obstaja v rokopisu, a tega ne najdejo. Tudi pokojni Anton Vratuša naj bi imel slovarček goričkih besed. Ko je še živel, sem ga poklical po telefonu in ga povprašal po tem slovarju, a se ga – domnevam, da zaradi starosti – ni spomnil,« tako Dončec.
Skupina Prekmurski slovar ni profesionalna, priznava, vendar ta način zbiranja gradiva utemeljuje tudi z vidika časovne stiske. Z leti se namreč določeni narečni izrazi izgubljajo. »Tako meni tudi Đuro Blažeka, hrvaški jezikoslovec, leksikograf in strokovnjak za kajkavščino, ki ga na neki način dojemam kot svojega mentorja. Sam je namreč za slovar svojega preloškega hrvaškega govora potreboval pet let. Prekmurski slovar pa je še toliko večji projekt.«
Njegova ideja je ustvariti multifunkcionalen slovar. »Želim si, da bi slovar vseboval vse možne izraze za isto pojavnost, denimo za pokopališče brütof, brütif, cintor … To se pravi, da bi bile pod eno iztočnico zbrane vse variante, ki se pojavljajo v prekmurskih govorih. Ob tem bi želel predstaviti tudi sinonime, pa etimologijo besed ... Predvsem bi rad prikazal sodobni prekmurski jezik, ob tem pa v slovar vključil tudi stare prekmurske izraze, takšne, ki v živem govoru niso več prisotni, ampak so ohranjeni v nekdanjem prekmurskem knjižnem jeziku in so današnjemu govorcu še razumljivi. Takšna je recimo beseda sküpina – zasledimo jo v starih časopisih, uporabljamo je ne več, jo pa seveda razumemo.« Ob teh si v slovar želi dodati tudi besede, ki so po njegovem mnenju vredne, da se ohranijo, bi jih pa bilo težko oživiti v sodobni rabi. Pri tem našteje besede, kot so ogračar (vrtnar), šatringa (vraževerje) idr. »V starih besedilih pa sem našel tudi besede, ki jih sodoben govorec absolutno ne pozna in so mu nerazumljive. Taka beseda je mestnostališča dostavek, to je izraz za krajevni odvisnik in je tvorjenka nekaterih izobražencev, ki so hoteli oblikovati vendski jezik. Take besede so samo za omembo v slovarju kot zanimivost.«
Ideja je zelo ambiciozna, ustvariti slovar v takšnem obsegu pa zahteva delo več strokovnjakov. Dončec se zaveda, da takšnega slovarja praktično ni mogoče oziroma ni smiselno objaviti v tiskani obliki, zato pa v spletni obliki, po principu portala Fran, kjer so dostopni slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Delo za zanamce
Prekmurska književna tradicija se je ohranila do konca druge svetovne vojne in se v zadnjih letih spet oživlja. »In prav to dejstvo mislim, da je pomagalo pri tem, da smo v svojem govoru ohranili še veliko izvirnih besed, čeprav je današnji govor že precej pod vplivom knjižne slovenščine. Prav zato se mi zdi vredno, da to dediščino 'rešimo' na način, da te izraze zapišemo v slovar.« Jezik je naša identiteta, in čeprav se Dončec kot jezikoslovec zavzema, da bi prekmurščino v pisani besedi poenotili na način, da se uvedejo določena pravila za zapis, poudarja, da je pomembno ljudem pustiti, da govorijo, kot so vajeni, ne pa jim vsiljevati pravil ali besed. »Moj namen s poenotenjem pisane besede v prekmurščini torej ne bi bil, da nekomu vsilim, da uporablja za pokopališče besedo cintor namesto brütof. Pomembno je, da se z jezikom identificiramo.« V prihodnje si še naprej želi zbirati gradivo in pisati. »To delam za prekmurščino, za tukajšnje Slovence in tudi za moj domači kraj, za vse to se je vredno boriti. Takšno delo, kot je pisanje slovarja, je vredno truda. Če ne bomo mi uživali sadov tega dela, jih bodo pa zanamci,« je sklenil Akoš Dončec.