Jožef Magyar ima kot lastnik Kmetijskega gospodarstva (KG) Lendava pomembno vlogo v slovenskem kmetijstvu, njegovo podjetje pa je dalo lendavskemu kotu in mestu Lendava tudi viden pečat zaradi naložb. »Jaz sem kraju zvest. Sem bil in ostanem. Največji spomenik zame je, če greš na hrib in vidiš, kaj se dogaja na poljih,« je o svoji pripadnosti zemlji in kraju povedal sogovornik.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Magyar je tudi ena od vplivnejših osebnosti v Lendavi in širše. Oprijel se ga je sloves, ki je pri ljudeh razpet od spoštovanja in občudovanja na eni strani do zavračanja in kritike na drugi. Skratka, ime Jožef Magyar je pojem.
Nedvomno je tudi človek, ki zavzeto spremlja informacije o dogajanju doma in po svetu, bere časopisne članke tudi med vrsticami in javno pove, kaj si misli. Je in čuti se mnenjsko močnega in v tej drži si upa kritizirati tako aktualnega predsednika slovenske vlade Janeza Janšo kot njegovega madžarskega kolega ter prijatelja Viktorja Orbana. Oster pa je tudi do pomoči madžarske vlade območju, kjer živi manjšina.
Sam pravi, da moli in razmišlja v madžarskem jeziku, ima pa slovensko ter madžarsko državljanstvo, prav zato je želel za naš medij najprej spregovoriti o madžarskem nacionalizmu, od katerega se ograjuje, in o nevarnostih nacionalizmov na splošno.
Zakaj se želite javno distancirati od madžarskega nacionalizma? Vam ga morda kdo pripisuje?
»Prijatelji in znanci me upajo vprašati, kakšen je moj pogled na dogodke, na to 'orbanizacijo' in 'janšizem', drugim pa želim to povedati javno. Orbanovo pot poznam že zelo dolgo, saj sem ga spremljal vso politično kariero in še preden je nastopil prvi mandat. Ta sega v čas delovanja Slobodana Miloševića. Že takrat sem prijateljem, s katerimi sem se srečeval, rekel, bojte se ga, saj je enak nacionalist kot Milošević. Upam, da ne boste z njim prišli do tega, kar je storil Milošević, torej razpad Jugoslavije. Že iz časov političnega vzpona mi je jasno, da je Orban nacionalist. To za moje pojme ni vprašljivo in vsi zadnji dogodki to kažejo.
Tistim, ki me vprašajo, povem, da od prvega dne nasprotujem izvajanju takšne politike tukaj. Tistim, ki me ne poznajo in me ne vprašajo, da bi jim sam lahko povedal, da to obsojam, ali me morda s tem celo povezujejo, pa želim to javno sporočiti. Sam ne spadam v skupino tistih, ki v takšni politiki vidijo neko rešitev za tu živeče Madžare.«
Torej prepoznavate vpliv Orbana na območju, kjer živi manjšina, kot nacionalizem?
»Kako da ne. Njegov vpliv se krepi tudi na območja zunaj Madžarske.«
Viktor Orban je ob nagovoru dijakov, ki pišejo maturitetne naloge, objavil še zemljevid velike Madžarske. Kakšno je po vašem sporočilo tega dejanja?
»Dvajset let poznam njegov nacionalistični značaj, zato je sporočilo tega zelo jasno: poglejte, kaj smo bili. In to smo spet lahko, če bomo vsi delali v tej smeri. V nekem nemiru najlažje osvajaš ozemlja, tudi z orožjem, če je treba.«
Ali Orban zgodovino jemlje kot sredstvo za ustvarjanje neke svoje vizije?
»Tako je. To je ta bojazen. Zadeve sem povezal z mitingi, ki jih je organiziral pred tridesetimi leti Milošević. Tudi na Madžarskem je partija, katere član je bil Orban, ljudi peljala na manifestacije v Budimpešto. To je bilo v letih 1994–1998, ko je bil predsednik vlade socialistični Gyula Horn. Orban je povzel idejo Velike Srbije in parolo, da je Srbija povsod tam, kjer živi en sam Srb. To je izraz nacionalizma, nacionalizem pa je zelo nevarna zadeva.«
V kakšnem smislu?
»Problem nacionalizma vidim v tem, da svoj narod, pripadnike narodnosti z nacionalnimi pobudami, ob katerih potem še nekaj deliš, pripraviš do tega, da mislijo, da je to izvedljivo.«
Ste imeli kot Madžar zaradi te pripadnosti kakšne probleme v odnosu do večinskega naroda?
»Nikoli nisem skrival, da sem po narodnosti Madžar, in nikoli zaradi tega nisem imel nobenih problemov v preteklosti. In tudi danes ne. S komer koli sem bil, tudi v Ljubljani, sem dejal, da se pišem Magyar in da tudi znam madžarsko.«
Imate prijatelje tudi med Slovenci?
»Hvala bogu jih imam. Ravno zato želim tistim Slovencem, s katerimi nimam osebnih stikov, pojasniti, da obsojam vsakršen nacionalizem in versko nestrpnost. Nauk o nevarnosti tega bi si lahko vzeli po dogodkih na Balkanu konec dvajsetega stoletja.«
Madžarska manjšina v Sloveniji ima v zadnjih nekaj letih izdatno finančno pomoč matične države, sosednja država pa podeljuje na območju, kjer živi manjšina, tudi finančne spodbude za razvoj kmetijstva in gospodarstva. Je KG Lendava tudi prejelo to pomoč?
»Že takrat, ko so me v začetku leta 2017 obiskali z namenom, da pridobijo enega od mojih zaposlenih, in so mi razlagali namen podeljevanja razvojnih spodbud, sem generalnemu konzulu Gyuli Földesu rekel: 'Če hočete tu pomagati ljudem v stiski, odprite dobra delovna mesta, lahko tudi na drugi strani meje. To potrebujejo, ne pa nekih darilc.' Takrat še sploh nisem vedel, da se razdeljujejo evropska sredstva. Gyula mi je na to odgovoril, da je tak sklep madžarske vlade. 'To vzamem na znanje,' sem mu dejal, 'vendar vam povem, da pri tem ne bom asistiral. Kajti s tem boste naredili razdor med ljudmi.' Jasno sem povedal, da tega ne podpiram. Temu sem nasprotoval takoj, ko sem za to slišal.«
Ste zdaj še enakega mnenja?
»Popolnoma, pa tudi vidim, kaj so povzročili s tem.«
Kaj?
»Nacionalizem. Trenja med narodi. In to je problem. Trenja so bila v Lendavi tudi takrat, ko so uvedli dvojezično šolstvo. Tako kot od samega začetka nisem podpiral zdajšnje razvojne pomoči, tudi od prvega dne nisem podpiral dvojezičnega šolstva.
Čisti populizem je tudi nogometna akademija, ki je namenjena zgolj zabavi ljudstva in temu, da privabi mlade, kar prav tako obsojam.«
Torej obsojate vlaganja, ki bi lahko vplivala oziroma spodbujala nacionalizem.
»Natančno tako.«
So kapitalska vlaganja oziroma poslovno sodelovanje z Madžarsko nekaj drugega?
»Popolnoma nekaj drugega. Gospodarstvo ni vezano na nacionalno pripadnost. Kapital išče zase ugodne razmere za poslovanje, bodisi delovno silo ali naravne resurse. To vleče gospodarstvenike, ne pa politični interesi.«
Ste pripravljeni vaše podjetje odpreti sovlagatelju iz Madžarske?
»Sem. Sovlagatelju. Pojavljali so se že neki namigi in o njih so me že tudi spraševali. Povedal sem, da si želim najboljšega ali za katerega mislim, da je najboljši ter ga ocenim kot primernega za kolektiv in za vse. Vendar dajmo času čas. Morda pa to sploh ne bom jaz, ampak bodo prodajali moji nasledniki. Življenje je minljivo vsakemu, tudi meni. Zagotovo pa o rešitvi razmišljam že zdaj in me skrbi.
Tudi predlanskim, ko sem nekaj zbolel, so že trkali na vrata in me spraševali, pa sem jim dejal, naj malo počakajo, nismo še tako daleč. Res pa je, da čutim odgovornost in bom, če ne bom prej kar tako padel, poskušal to rešiti.«
Kateri model upravljanja se vam v prihodnje zdi sprejemljivejši, da je menedžment zunanji ali da ima uprava tudi lastniški delež?
»Mislim, da je potrebna lastniška povezava. Nisem za navidezno lastništvo nekih skladov in menjavo uprave vsakih pet let, pa da se ne sme 'ogreti' z okoljem in zaposlenimi. V kmetijstvu po mojem mnenju tak model ni sprejemljiv.
Glede kmetijstva pa Orbanu priznavam, da je stvari dobro zastavil, tudi glede velikosti posestva, in da delajo strokovno utemeljeno. V velike sisteme in uspešna podjetja ne posegajo, medtem ko je zemlja ostala državna. Zemlja je nacionalno bogastvo. Bogatejši Madžari vlagajo v živilskopredelovalno industrijo, ne v nakup zemlje. Zemlja je tam, kjer je. Čigava je zemlja? Staro pravilo je, da je od tistega tudi država. Na Madžarskem tudi velja, da če je dvorišče nekoga več kot 20 kilometrov oddaljeno od zemljišča, ki se prodaja, se ta ne more prijaviti za nakup. Slovenska zemljiška politika je skregana s tem, saj se kot kupec zemlje lahko pojavi celo nekdo iz Kopra.«
Morda se zdi obrobno vprašanje, pa vendar. Zakaj vozite osebni avto z madžarskimi registrskimi oznakami?
»Dobro je, da razkrijem stvari tudi glede tega. Prvič sem bil na Madžarskem leta 1965, ko sem za Nafto igral nogomet. Konec sedemdesetih let smo že prek kmetijske zadruge, kjer sem delal, imeli poslovne stike z Lentijem, ob tem pa sem sklenil tudi osebna poznanstva. Spoznal sem tudi res pravega prijatelja, pravnika, ki pa je imel trgovsko žilico, in smo začeli poslovati.
V devetdesetih letih je bil moj študentski prijatelj direktor podjetja Mip iz Primorske. Po razpadu Jugoslavije so izgubili dobavni trg za šunke iz Slavonije, zato me je vprašal, ali bi poskušal najti kontakte na Madžarskem. Vzpostavil sem poslovne stike in prišlo je do tega, da sem njim in vsej Sloveniji dobavljal svinjske polovice. Leta 1994 sem na Madžarskem kupil nepremičnino, da sem lahko tam registriral svojo firmo. Imel sem jo do leta 2012, torej 18 let, tam pa sem imel tudi nekaj premoženja. Do takrat nikoli nisem premišljeval o madžarskem državljanstvu, saj je bilo po vojni samoumevno, da sem državljan Jugoslavije. Ko pa sem ustanavljal podjetje na Madžarskem, so me vprašali, kje sem rojen in ali sem se odpovedal madžarskemu državljanstvu. 'Tega me ni še nikoli nihče vprašal,' sem jim dejal.
Meni ni dal Orban državljanstva, ampak so mi ga postavili, ker se madžarskemu državljanstvu nisem nikoli odpovedal.
In ker sem imel na Madžarskem prihodke, ki sem jih precej porabil tukaj za lastninjenje, sem tam kupil tudi prvi avtomobil in potem drugega, tretjega, četrtega, petega. Tam sem jih tudi registriral, precejšnja razlika pri registraciji pa je tudi zaradi bonitete, ki jo že imam pri zavarovanju.«
Torej imate dvojno državljanstvo?
»Tako je.«
Ali se udeležujete tudi volitev na Madžarskem?
»Ne le tamkajšnjih državnih volitev, ampak tudi lokalnih volitev.«