Reševanje Javnega podjetja (JP) Prlekija je po nenadni odločitvi štirih občin, ljutomerske, križevske, razkriške in veržejske, o izstopu iz ustanoviteljstva dobilo nov in neobičajen zagon. Prejšnji ponedeljek so se župani sestali na seji sveta ustanoviteljic in se tudi uradno seznanili z namero o izstopu četverice, hkrati pa so se odločili, da se izvede nova revizija poslovanja podjetja za obdobje zadnjih štirih let. Že lani izvedena revizija o poslovanju družbe v obdobju 2020–2022, ki jo je opravil zasebni inštitut za javnofinančno pravo oziroma Aleksander Kupljenik, državni notranji revizor in preizkušeni državni revizor, očitno večine ni zadovoljila.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(JP PRLEKIJA) Ministrstvo opozarja, da lahko preti vračilo evropskih sredstev
Posledice razbitja vodovodnega sistema C bi lahko močno udarile po žepu.
Kot nam je pojasnil apaški župan Andrej Steyer, ki je tokrat vodil svojo zadnjo sejo in predsedovanje predal križevskemu županu Branku Slavincu, naj bi nova revizija razkrila odprte terjatve na obeh straneh in bo tudi podlaga za oceno finančnih posledic izstopa štirih občin iz javnega podjetja. Skrb o finančnih posledicah je upravičena tudi z vidika morebitnih evropskih zavez, saj so na ministrstvu za naravne vire in prostor poudarili, da lahko preti vračilo že izplačanih evropskih kohezijskih sredstev, če bi se pozneje izkazalo, da ne gre za en, celovit vodovodni sistem. Tako je bilo namreč tudi navedeno v vlogi za dodelitev evropskih sredstev za skoraj dokončano nadgradnjo vodovodnega sistema v občinah Apače, Gornja Radgona in Sveti Jurij ob Ščavnici.
Občine v izstopu so tako očitno najprej skočile, zdaj pa kričijo hop. Na seji sveta ustanoviteljic bi morali dokončno potrditi tudi novo ceno vode, a tega niso mogli storiti, saj predloga še ni obravnaval radenski občinski svet. Okoli 80-odstotna podražitev vode je že dobila zeleno luč vseh preostalih občin, da pa bi takšen predlog sprejeli tudi v radenskem občinskem svetu, bi se moral zgoditi čudež. Apaški župan poudarja, da je na potezi župan Roman Leljak, saj ima JP Prlekija zaradi trenutne cene, ki velja od leta 2020, vsak mesec več deset tisoč evrov izgube. Po naših informacijah se mrzlično iščejo rešitve, kako obiti blokado radenske občine, pri čemer bi bila lahko ena izmed rešitev neposredno financiranje razlike iz proračunov občin, a to bi bilo lahko po besedah Steyerja sporno zaradi morebitnega prikritega financiranja gospodarskega subjekta, kar seveda ni zakonito.
Vse bolj negotovi
V celotni zgodbi okoli reševanja Javnega podjetja (JP) Prlekija se pozablja na zaposlene v podjetju. Ti so, kot so nam anonimno zaupali, zaskrbljeni in v vse večji negotovosti. Vzdušje je daleč od idealnega, saj zaradi finančne situacije vsak mesec trepetajo in se bojijo, da bodo ostali brez plačila. To je doslej na njihove transakcijske račune vedno prišlo pravočasno, res pa je, tako pravijo, plačilo mizerno, saj je njihova osnovna plača nižja od zakonsko določene minimalne, zato jim delodajalec dodaja razliko. »Čakamo na žarek upanja, a ne dobimo nobenih informacij in zagotovil o prihodnosti podjetja. Ne vemo, kaj se bo zgodilo z nami, prepuščeni smo sami sebi,« nam je povedal vidno razočarani dolgoletni delavec v JP Prlekija, ki si tako kot večina sodelavcev že nekaj časa išče drugo službo. V zadnjem mesecu dni naj bi to uspelo že trem njegovim zdaj nekdanjim sodelavcem.