Kot je za STA zatrdil Leljak, ocene o dolgu občine ne držijo. Po njegovih besedah je revizija v JP Prlekija pokazala, da so v zadnjih treh letih sicer res plačali prenizek znesek za vodo, a da gre za približno 200.000 evrov. "To lahko jutri nakažemo, če je treba," je dejal.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Kot je dodal, se neurejena razmerja med JP Prlekija in občinami vlečejo že od začetka in se ni z njegovim prihodom na čelo občine nič spremenilo. Prepričan je, da bi morale biti vse občine, vključene v vodovodni sistem, enako obravnavane, "ne pa, da so dali Radencem in Gornji Radgoni poseben status". Leljak je že napovedal, da bodo Radenci izstopili iz JP Prlekije, podobno kot je iz skupnega upravljanja vodovodnega sistema B izstopila Velika Polana.
Delovanje skupnega sistema C, zgrajenega z evropskimi sredstvi, je v občinah desnega brega Mure zaživelo spomladi 2020. Občini Radenci in Gornja Radgona sta bili izjema že od začetka, saj nista pristali na skupnega upravljavca vodovoda. V Radencih je bil upravljavec podjetje SIM, kasneje pa je občina upravljanje prenesla na svoj režijski obrat. V Gornji Radgoni pa je upravljavec sistema občinsko komunalno podjetje.
Na občinskih svetih vseh osmih sodelujočih občin so leta 2020 sprejeli elaborate o enotni ceni za vodo iz vodovoda in ta je začela veljati, vendar JP Prlekija ni upravljalo sistema v Radencih in Gornji Radgoni, je spomnil Racman.
V Radencih so sicer po njegovih besedah občanom zaračunavali sprejeto skupno ceno, a JP Prlekiji so plačevali le "tisto, kar so si zaželeli plačevati", denar, ki je ostajal na občini, pa porabili za druge stvari. "Če občina občanom zaračunava drugo ceno in upravljavcu ne plačuje za kompletne stvari, prihaja do izpada prihodkov, ki so tipični za občino Radenci," je Racman še dejal za STA.
JP Prlekija so maja 2009 ustanovile občine Apače, Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Križevci, Veržej, Ljutomer in Razkrižje. Ustanovitev skupnega javnega podjetja je posledica njihovega skupnega projekta "Oskrbe prebivalstva Pomurja s pitno vodo, Podsistem C". S tem so se občine infrastrukturno povezale in se hkrati zavezale, da bodo zagotovile skupnega izvajalca obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
Po besedah Racmana so težave le z Gornjo Radgono in Radenci, medtem ko se ostalih šest občin C kraka sprejetih dogovorov drži.