Stečajni upravitelj Javnega podjetja (JP) Prlekija Borut Soklič je v minulih dneh opravil kup procesnih dejanj, ki razkrivajo razsežnosti in nadaljevanje enega najbolj neobičajnih stečajnih postopkov. Če so se smele napovedi štirih prleških občin o malodane takojšnjem prevzemu poslovanja, kar je vodilo v ustanovitev novega javnega podjetja Prleška komunala, izkazale za nerealne skoraj tako hitro, kot so bile izrečene, zdaj Soklič kot najverjetnejši datum predaje poslov navaja prvi november. Je pa tu vseeno še veliko čejev. Do takrat mora biti namreč opravljeno dokončno priznanje izločitvenih pravic, da se lahko izročijo sredstva občinam lastnicam javnega podjetja, še najbolj pa je negotovo, ali bodo občine pripravljene prevzeti poslovanje v smislu prevzema poslovne celote. To bi bilo tako za stečajni postopek, kjer je skupno prijavljenih za več kot dva milijona terjatev, kakor za nadaljnje nemoteno zagotavljanje oskrbe z vodo, tudi najbolj optimalno. Ocena premoženja podjetja v stečaju je namreč zelo blizu skupni višini terjatev, saj se giblje okoli 1,8 milijona evrov, pri čemer dobršen del sestavljajo nepremičnine z glavno stavbo v Ljutomeru. To pomeni, da bi ta sredstva Prleški komunali morale zagotoviti njene soustanoviteljice – ljutomerska, križevska, veržejska in razkriška občina. Slediti bodo morali rebalansi proračunov, tudi zadolževanje. S tem bo seveda odpadla kaka druga prepotrebna občinska investicija, obljube o »fer« cenah vode pa so že tako ali tako pozabljene. Soklič vendarle pravi, da »srčno upa, da bo občinam do novembra uspelo prevzeti poslovanje«, saj je ne nazadnje 7. novembra skrajni rok, do katerega sme JP Prlekija v stečaju poslovati brez posebnega predloga in soglasja sodišča. Glede na načrt poteka stečajnega postopka, ki ga je na predlog stečajnega upravitelja že potrdilo murskosoboško okrožno sodišče, je konec stečaja predviden šele v letu 2029. Časovnica je odvisna od poteka unovčevanja premoženja in prej omenjene možnosti s prodajo poslovne celote, ravno tako pa od obstoječih in morebitnih novih sodnih postopkov, ki bi jih lahko Soklič še sprožil. Ta trenutek je še aktivna več kot 2,3-milijonska tožba zoper radensko občino, ki jo je sprožil zadnji direktor Artur Racman. Soklič pravi, da se v vsebino tožbe ne bo spuščal in jo bo nadaljeval tako, kot je bila zastavljena, a kot poudarja, je vprašljivo, ali bo spor mogoče poravnati z dogovorom. »V primeru odločitve sodišča je pričakovati vložitev pravnih sredstev na vseh instancah, kar pomeni predvideno trajanje postopka najmanj štiri leta,« napoveduje v predlogu načrta poteka stečajnega postopka.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Komunala Radgona dobiva več lastnikov
Če je še veliko neznank v spodnjem delu sistema C, so stvari veliko bolj jasne na drugi strani, kar potrjuje tudi stečajni upravitelj Borut Soklič. Ravno včeraj so gornjeradgonski občinski svetniki potrdili sklep, s katerim bosta občini Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici dokončno vstopili v lastništvo Komunale Radgona. Za pridobitev kapitalskega deleža v podjetju bosta prispevali po 1500 evrov. To bo podlaga, da bo za oskrbo z vodo v teh dveh občinah lahko skrbelo radgonsko podjetje.