Kakšno bodo pot ubrale ustanoviteljice JP Prlekija, občine Apače, Križevci, Ljutomer, Razkrižje, Veržej, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, pri reševanju neenotnega upravljanja z vodovodnim sistemom C, z različnimi medsebojnimi pogodbami med javnim podjetjem in nekaterimi ustanoviteljicami ter z morebitnimi odprtimi obveznostmi glede omrežnine in vodarine, še ni znano. Minulo sredo so se sestali predstavniki prej navedenih občin na seji sveta ustanoviteljic, da bi uredili konfuzna razmerja pri upravljanju prleškega vodovoda in med drugim obravnavali predlog poračuna omrežnine in vodarine za obdobje 2020-2022 ter spremembe sporazuma o lastništvu in upravljanju sistema C, a se je sestanek ekspresno končal.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Kdo je pil in kdo plačal prleško vodo?
Vse bolj se kaže, kako disfunkcionalno je upravljanje skupnega vodovoda in Javnega podjetja Prlekija
Zahtevali dodatna pojasnila od revizorja
Kot nam je dejal predsedujoči Andrej Steyer, župan Apač, so bili predstavniki določenih občin nezadovoljni z odgovori na nekatera vprašanja glede pregleda poslovanja JP Prlekija 2020-2022, pri čemer zahtevajo dodatna pojasnila s strani revizorja. "Ker so bile ostale točke povezane s prvo, ni imelo smisla sejo nadaljevati, zato smo se dogovorili, da se ponovno sestanemo 16. avgusta," je za Vestnik.si pojasnil apaški župan. Na seji naj bi obravnavali tudi predlog razrešitve direktorja Arturja Racmana, kar predlaga radenski župan Roman Leljak, a bo, kot vse kaže, pri svojem predlogu ostal brez podpore ostalih občin - predvsem dveh ostalih največjih, ki poleg radenske krojita usodo JP Prlekija, Gornje Radgone in Ljutomera.
V vsakem primeru pa usoda javnega podjetja, ki je zaradi izrazitih rdečih številk v hudih škripcih, ostaja na nitki, zato bo zanimivo videti, kakšne nepravilnosti in anomalije bo pokazala izmikajoča se revizija poslovanja ter najpomembneje, kdo je za njih odgovoren.