Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
V prvih avgustovskih dneh je slovenska prestolnica dobila prve spotikavce, ki so spomin na pregnane judovske meščane. Na osmih lokacijah na pločnikih pred stavbami, kjer so ljubljanski judje imeli svoj zadnji naslov, preden so jih poslali v koncentracijska taborišča, bodo v prihodnjih dveh letih postavili kamnite kocke, ki bodo spominjale na njihove usode. Na ta način bodo v Ljubljano simbolično vrnili prvih 23 judovskih someščanov, ki se niso vrnili na svoje domove. Spotikavci nastajajo v organizaciji Judovskega kulturnega centra in Sinagoge Maribor, Mini teatrom in ZRC SAZU, idejo zanje pa je dal nemški umetnik Gunter Demnig.
Ta vseevropski projekt Stolpersteine (Spotikavci) je zasnoval Demnig, ki je prvi kamen v pločnik vgradil leta 1992 v Kölnu, natančno 50 let po tem, ko je Himmler odredil deportacijo Sintov in Romov v koncentracijska taborišča. Od tedaj je že v 22 državah namestil več kot 600 tisoč spotikancev. S tem pa je zasnoval največji decentraliziran spomenik žrtvam na svetu.
Že pred leti pa je zgodovinar Boris Hajdinjak, zdaj direktor Sinagoge Maribor dal pobudo, da bi take spotikavce vgradili tudi v Murski Soboti, v Mariboru pa so prve dobili že pred leti.
Tudi v Murski Soboti in Pomurju je nekoč živela močna judovska skupnost, od katere je danes ostala le še peščica. V Sloveniji je bilo med judi 587 žrtev holokavsta, med njimi največ iz Prekmurja. Iz koncentracijskih taborišč se je domov v Prekmurje vrnilo le 15 odstotkov nekdanje judovske populacije, mnogi med njimi pa so se potem, ko so našli izropane domove, po izselili v tujino. S spotikavci tako judovske družine na simbolični način vračajo na ulice, kjer so živeli in se srečevali s prijatelji in znanci.
V Budimpešti na primer pa na ubite jude spominjajo čevlji na obrežju reke Donave v bližini madžarskega parlamenta. Preden so jude ustrelili so žrtve morale sezuti svoje čevlje, več kot 20 tisoč tamkajšnjih Judov pa je popadalo v Donavo. Nanje danes spominja 60 parov čevljev.
