»Zdi se mi, da je v teh časih, ki so res tako zelo nenavadni in nam v mnogočem tuji, človek bolj zadovoljen, če ima neko upanje in ni črnogled. Verjamem, da smo vsi zelo žalostni, ker bomo velikonočne praznike zopet preživeli doma, nekateri morda pri sveti maši, ki jo bodo spremljali pred televizijskimi zasloni. Vendar pa kljub temu želim vsem, da bi vseeno doživeli božjo bližino. Ta žalost in nesreča, da bomo praznike zopet preživeli tako kot lani, naj nam ne bo razlog za pesimizem in jezo, pač pa razlog, da zaupamo bogu. Nenazadnje je rekel, da bo z nami vse dni do konca sveta, tudi zdaj v tem času je z nami. Upanje je torej to, ki ga jaz imam in ga želim na ta način podarjati tudi drugim v teh težkih časih,« je ob pripravah na veliko noč povedal Jurij Štravs.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(INTERVJU) Mihaela Gržin v knjižnem prvencu o izgorevanju in iskanju sebe
S priročnikom je želela opozoriti predvsem na to, kako zelo pomembno je, da lepo skrbimo zase ne glede na to, kaj vse se dogaja v in okrog nas.
Če smo namreč še lani verjeli, da bo praznovanje naslednje velike noči ponovno takšno, kot smo ga bili vajeni, bodo tudi letos cerkveni obredi ob velikonočnih praznikih potekali v praznih cerkvah. Vsa javna bogoslužja so do preklica odpovedana, dovoljena bo le individualna verska oskrba ljudi v stiski. »Ko pogledamo bolnike v bolnišnicah in osebje, ki za te bolnike skrbi, gotovo pomislimo, da je prav, da bodo prazniki potekali na takšen način kot lani. Če bi veliko noč praznovali kot običajno in bi bile cerkve polne vernikov, bi to lahko z zdravstvenega vidika predstavljalo hude posledice. Ko gledam in spremljam vse te ljudi, ki so v trpljenju in v strašni stiski za življenje, mi je lažje sprejeti takšne omejitve. Verjamem, da jih vsi poskušamo razumeti in spoštovati. Prav je, da bolnikom in zdravstvenim delavcem tudi mi podarimo nekaj svojega in da sprejmemo te omejitve z eno darovanjsko držo,« je še dodal Štravs, ki sicer redno obiskuje bolnike na covidnem oddelku v murskosoboški bolnišnici.