V zadnjih dneh je pozornost vzbudila odločitev murskosoboške škofije in župnika ter kaplana Župnije Beltinci, da letošnjih birmancev v tej župniji pri obredu ne bodo spremljali birmanski botri. Na Škofijo Murska Sobota in na Župnijo Beltinci smo v zvezi s tem naslovili vprašanja, zanimalo nas je, kaj je razlog za to odločitev, kako so se na informacijo odzvali starši birmancev, ali so se za ta ukrep v omenjeni župniji odločili sami ali skupaj s škofijo in ali bo to postala nova vsesplošna praksa. Oboji so se na naše poizvedovanje odzvali zgolj s povezavo do članka, ki ga je objavila revija Družina.
Tam so kot razlog navedene težave, povezane z izbiro botrov. Kot je za Družino povedal beltinski župnik Boris Kučko, naj bi se skupaj s starši odločili, da bodo otroci sami pristopili k birmovalcu, boter, če se bo birmanec zanj odločil, pa bo sedel v klopi. S tem se bodo izognili zadregam, kaj storiti, kadar izbrani botri ne ustrezajo pogojem, ki v zanje veljajo v Katoliški cerkvi.
Boter mora po Zakoniku cerkvenega prava biti star najmanj 16 let, biti mora katoličan, imeti mora zakrament birme in prejeti obhajilo. Živeti mora primerno veri in nalogi, ki jo bo sprejel. To pomeni, da ne morejo biti botri tisti, ki živijo v zunajzakonski skupnosti in nimajo namena urediti zakona oz. živijo samo v civilnem zakonu.
V članku še piše, da v murskosoboški škofiji postopoma uvajajo spremembe v birmanski pastorali, poleg ukinitve birmanskih botrov nameravajo prejem zakramenta birme premakniti v 5. razred, saj da opažajo, »da so takrat otroška srca bolj dovzetna za prejem zakramenta kot ob koncu osnovne šole«.
Jure Kljajić
Kot je za Družino povedal škof Peter Štumpf, so se o teh spremembah duhovniki v škofiji veliko pogovarjali. Vznemirja jih namreč, da kandidati za birmanske botre pogosto ne izpolnjujejo pogojev za to službo, zaradi česar škofa skrbi, da to ogroža samo svetost zakramenta birme.
Spremembe naj bi se v polnosti zgodile leta 2024. Kot je za Družino povedal škof Peter Štumpf, so se o teh spremembah duhovniki v škofiji veliko pogovarjali. Vznemirja jih namreč, da kandidati za birmanske botre pogosto ne izpolnjujejo pogojev za to službo, zaradi česar škofa skrbi, da to ogroža samo svetost zakramenta birme. Škof Štumpf je dejal, da ta pomislek razumejo tudi starši. Sam ima izkušnjo pogovora s starši v Murski Soboti, kjer bo birma prihodnje leto tudi brez botrov in so starši to sprejeli.
Navajajo še, da službe krstnih botrov ne bodo ukinjali.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.