Kaj bo, če v dolini energetike ne bo?

Kdaj bo rudnik zaprl jame, kdo bo ljudem namesto njega dajal službe, kako se bo prostor saniral, je le nekaj od neodgovorjenih vprašanj. Novi okoljski minister Simon Zajc in novi direktor HSE Stojan Nikolić sta s svojimi izjavami dodobra zamajale temelje Šaleške doline. Konec februarja je Nikolić dejal, da Termoelektrarna Šoštanj ima prihodnost, Premogovnik Velenje (opisal ga je kot izumirajočega dinozavra) pa ne. Pred tremi tedni je Zajc "odpisal" še elektrarno. V številkah to pomeni, da je odslej v negotovosti vsaj 2212 ljudi znotraj Skupine Premogovnika Velenje (PV), ter 311 ljudi, zaposlenih v Termoelektrarni Šoštanj (Teš), saj drugih možnosti za zaposlitev takšne mase ljudi v dolini ni.

Stanje duha se slikovito kaže pri vpisu dijakov za rudniške poklice. "Leta 2010, ko je bila v drugih dejavnosti precejšnja kriza, smo mi imeli poln oddelek dijakov smeri geostrojnik - rudar. A takrat smo v zvezi s PV in Tešem poslušali bistveno drugačne zgodbe, kot jih danes. Ko so se v medijih pojavile drugačne informacije, je začelo število dijakov padati. Negativne informacije o energetiki pač vplivajo na to," opisuje Peter Rozman, ravnatelj Šole za strojništvo, geotehniko in okolje pri Šolskem centru Velenje. In čeprav delavce v PV še naprej potrebujejo, se letos za to smer zanima en sam dijak, dodaja ravnatelj.

Vprašanje brez odgovora

Najbolj pereče vprašanje trenutno je, kdaj, kako bodo zaprli rudnik in kaj bo to pomenilo za lokalno skupnost. Odgovora na to jim ne zna dati nihče. "Kakšna bo dejanska prihodnost fosilnih goriv in koliko časa bodo ta še del svetovne energetske oskrbe, sta za zdaj še precej odprti vprašanji, saj še vedno niso sprejeti strateški dokumenti, ki bodo urejali energetsko politiko na državni ravni, in tudi še ni dorečena zakonodaja na energetskem področju na ravni EU," menijo v velenjskem premogovniku in dodajajo primer Nemčije. "Kljub temu da je nemška komisija za premog napovedala opustitev uporabe premoga do leta 2038, ta v prvi fazi (med letoma 2022 in 2030) predvideva zaprtje premogovnikov in termoelektrarn na črni premog, kar kaže, da je Nemčija načrtuje hiter izhod za črni premog in počasnejši za lignit. Preostalo polovico proizvodnje lignita v 2018 je predstavljala proizvodnja v šestih državah (Poljska, Češka, Bolgarija, Grčija, Romunija in Slovenija), kjer prave razprave o izhodu iz premoga še ni."

Bolj konkretno je stanje opisal Drago Potočnik, vodja tehničnega področja v PV. "Res je, da se v zadnjem času veliko govori o brezogljični družbi. Zato to lahko pomeni, da se bo rudnik zaprl prej kot leta 2054. Govori se o letu 2045, 2040, celo 2030 sem slišal, a tako barantati s temi objekti preprosto ne gre. Odločiti mora stroka. Mislim, da je morda leto 2054 le predaleč, do 2040 ali do 2045 bo pa zagotovo energetika na tem področju morala delovati. Delovala bo zato, ker so vsi drugi viri energije toliko dražji, da je vprašanje, ali si družba to lahko v tem trenutku privošči. Tudi Nemci, ki jih zdaj veliko omenjamo, so do zdaj zaprli le tiste elektrarne, ki so bile dotrajane, nobene nove. Po drugi strani pa iščejo, kje bodo na Poljskem odkupovali premog, kje bodo postavljali elektrarne čez mejo, samo da bodo lahko rekli, da sledijo nacionalni politiki. Tako da čisto brez premoga v prihodnje ne bo šlo."

Transformacija regije

Tudi če se napovedi PV o daljšem obstoju rudnika uresničijo, pa je že danes treba razmišljati, kako bo, ko premoga, ki ga v tej dolini kopljejo že od leta 1873, ne bodo mogli več kopati. "Danes Evropa ponuja za transformacijo rudarskih regij precej visoka sredstva. Od nas je odvisno, ali jih bomo znali izkoristiti," poudarja prvi mož PV Ludvik Golob. "V prvi fazi je država tista, ki mora v svoji strategiji prepoznati te regije in način, kako jih prestrukturirati, ko bo enkrat premogovništva tu konec. Pa ne govorim o letu 2030 ali 2040, ampak kasneje. Ampak projekte moramo začeti danes. Verjamem, da tu bomo dobili vire, kjer bomo lahko prestrukturirali delovna mesta, ko bo tudi čas za to." Temelječ na novih izračunih, narejenih pred mesecem dni, Golob zagotavlja, da imajo premoga v dolini dovolj tudi do leta 2054; dostopnih zalog naj bi bilo po novih izračunih 109 milijonov ton. Koliko časa bo dejansko rudnik deloval, pa da je politično vprašanje, dodaja.

S čim nadomestiti delovna mesta, je eno glavnih vprašanj, ki ostaja brez odgovora. Nepodaljšanje pogodb skoraj 300 delavcem Gorenja v začetku leta ni dober obet za to, da bi si rudarji lahko delo poiskali v največjem velenjskem delodajalskem gigantu. Več kot 100-milijonska izguba tudi ne. Kot tudi ne dejstvo, da Gorenje intenzivno spodbuja delavce k upokojevanju, da zmanjšujejo število zaposlenih v podpornih službah, da manjša število srednjega menedžmenta … Gorenje sicer v prihodnjih letih obljublja gradnjo nove tovarne za proizvodnjo televizorjev ter s tem tisoč novih delovnih mest, vendar bo tovarna - ko bo enkrat stala - v prvi fazi zaposlovala le od 300 do 400 delavcev. Po tihem so obljubljali tudi, da bodo izgubo linije hladilnih aparatov ter s tem delovnih mest, ki so jih selili v Valjevo, nadomestili z novo linijo pomivalnih strojev. "V proizvodni hali pomivalnih aparatov trenutno povečujemo učinkovitost obstoječe montažne linije, konec leta pa načrtujemo priprave na gradnjo nove petpostajne transferne proizvodne linije. To bo avtomatizirana linija - stiskalnica s petimi postajami za pet različnih orodij, v katero na začetku vstavimo pločevino, na koncu pa dobimo polizdelek - zato večjih zaposlitev za delo na tej liniji ne bo, saj zahteva le enega do dva človeka za upravljanje. Bo pa ta linija omogočila rast proizvodnje pomivalnih strojev, in ko bomo presegli zmogljivost obstoječe linije, bomo vzpostavili še dodatno montažno linijo," pa v Gorenju pravijo danes.

Doživetje socializma

Velenje sicer zadnja leta veliko stavi na turizem. Določene svoje produkte so lično zapakirali v Doživetje socializma, program, s katerim obiskovalca odenejo v pionirsko čepico in rutico in popeljejo po mestu. Do največjega spomenika Tita. Pred kratkim so ponudili novo zgodbo - vrhunsko kulinariko 160 metrov pod zemljo alias Velenje underground, kjer izbrano hrano obiskovalcem postrežejo v globinah Muzeja premogovništva. Vsako leto nadgrajujejo plažo ob Velenjskem jezeru... Vendar vsi ti produkti obiskovalca v Velenju zadržijo največ en dan.

Velik bum je bila ideja o postavitvi prvega hotela na vodi na Velenjskem jezeru. A od leta 2017, ko so idejo javno predstavili, se kaj bistvenega, vsaj vidnega, ni naredilo. Investitor plavajočega hotela, angleški filmski producent Kent Walwin, je nazadnje pred dobrim letom dni projekt predstavljal medijem. Takrat je bil navdušen nad vsem, celo nad dimom, ki se vali iz Teša. "Otrokom bomo lahko razlagali, da je tam tovarna oblakov," je razlagal. Morda takrat, ko (če) bo hotel enkrat res stal, tovarne oblakov ne bo več. Lahko pa, da bo mimo jezer že brnela hitra cesta tretje razvojne osi.