Kaj in za koliko delajo slovenski zaporniki?

Zaradi projekta Magna Steyr, ki naj bi v prihodnjih letih zaživel na Štajerskem, so nekateri kmetje prodali svojo zemljo, drugi bodo od države dobili nadomestna zemljišča. Med drugim od Sklada Republike Slovenije za kmetijska zemljišča, ki so jih kar nekaj let obdelovali zaprti v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Maribor, zlasti tisti, ki bivajo na odprtem oddelku v Rogozi. Vlada je namreč aprila letos s sklepom Javnemu gospodarskemu zavodu (JGZ) Rinka s sedežem v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, ki upravlja del zemljišč Sklada v okolici zapora na Rogozi, odvzela 25 hektarjev v občini Hoče - Slivnica, natančneje v okolici Hoč, Bohove, Rogoze in Miklavža. JGZ Rinka sicer ostane še 125 hektarjev obdelovalne zemlje, ki jo bodo obsojenci odprtega oddelka mariborskega zapora v Rogozi še naprej obdelovali kot skrbni gospodar. Aleš Kumperger, direktor JGZ Rinka, ki je samostojna pravna oseba in skrbi za delo zaprtih v vseh slovenskih zaporih, pravi, da se bo odvzem zemlje poznal pri njihovem dobičku, saj so na 150 hektarjih zemlje, kolikor so jih imeli do aprila v najemu, letno pridelali veliko semen koruze, različnih žitaric, trave... in jih veliko izvozili, gojili so tudi poljščine. JGZ Rinka ima namreč sklenjeno najemno pogodbo s Skladom do leta 2020, letna najemnina za 150 hektarjev zemlje je okoli 35 tisoč evrov. Kumperger ocenjuje, da se bo zaradi odvzete zemlje JGZ Rinka zmanjšal dobiček za 15 odstotkov, za približno deset odstotkov pa bo tudi manj subvencij države in denarja iz KOPOP-a.

Delo v zaporu ni obvezno, je pa zaželeno

Zaprti so skupaj z inštruktorji v 40 letih - tako dolgo že obdelujejo zemljo v okolici zapora v Rogozi - pridobili ogromno znanja in izkušenj pri pridelovanju semen in poljščin, zato so zelo konkurenčni na tržišču. Ali odvzem 25 hektarjev zemlje poleg izgube dobička pomeni tudi manj dela za obsojene?
Kaj pravzaprav pomeni delo za zaprte, smo povprašali v nekaterih slovenskih zaporih in na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), ki bdi nad upravljanjem naših zaporov, čeprav so njihovi direktorji pri vodenju precej samostojni. Ali so zaporniki plačani za svoje delo? So zdravstveno zavarovani? Jim teče pokojninska doba? Kako je z obsojenci, ki kazen prestajajo le v obliki vikend zapora in med tednom delajo pri svojih delodajalcih?
Moški priporniki in zaporniki so pri nas nameščeni v pet centralnih zaporov in njihovih oddelkov, in sicer v ZPKZ Maribor z odprtim oddelkom Rogoza in oddelkom v Murski Soboti, v ZPKZ Ljubljana z odprtim oddelkom na Igu in oddelkom v Novem mestu, v ZPKZ Koper z oddelkom v Novi Gorici, v ZPKZ Dob pri Mirni s polodprtim oddelkom Slovenska vas in odprtim oddelkom Puščava ter v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. Ženske, pripornice in obsojenke, so zaprte v ZPKZ Ig, ženski zapor. Pod URSIKS, ki bdi nad delom ZPKZ, spada tudi Prevzgojni zavod Radeče, kjer so zaprti mladoletni prestopniki, ki jim sodišče izreče ukrep bivanja v tem zavodu.
V zaporih lahko zaprti delajo in se izobražujejo. Izobraževanje ima po zakonu enak status kot delo obsojencev. Vendar pa sta delo in izobraževanje njihova pravica, ne pa tudi dolžnost. Nista obvezni, temveč sta prostovoljni. Za obsojence, ki niso sposobni za redno delo, mora zapor v okviru možnosti zagotoviti delovno terapijo (različne dejavnosti, kot so oblikovanje iz gline, risanje in drugo). A če so obsojenci vključeni v delo, izobraževanje ali delovno terapijo, jim to zelo pomaga pri pridobivanju ugodnosti v zaporu in zunajzavodskih ugodnosti. Z delom in drugimi dejavnostmi v zaporih se zaprtim omogočajo ohranjanje, pridobivanje in povečanje strokovnih sposobnosti, da se po prestani kazni lažje vključijo v življenje na prostosti. Pa tudi zato, da jim hitreje mineva čas v zaporu. Nekateri obsojenci ne želijo delati, drugi pa nekaj časa čakajo, da jim v zaporu najdejo primerno delo. Tam so tudi obsojeni, ki zaradi bolezni niso sposobni delati.

Zdravniški pregled pokaže sposobnost za delo

Obsojencem, ki v zaporu delajo, ne teče delovna doba, so pa zdravstveno zavarovani, tudi za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica poklicne bolezni ali nesreče pri delu ali pri poklicnem izobraževanju ali pri opravljanju dovoljenih dejavnosti. Od 1. julija 2003 obsojenci niso več obvezno pokojninsko zavarovani. Preden je obsojenec razporejen na delo v zavodu ali zunaj njega, ga mora ta poslati na zdravniški pregled, kjer ugotavljajo sposobnost za določeno delo. Obsojence razporedijo na delo v skladu z njihovimi duševnimi in telesnimi sposobnostmi in možnostmi zavoda. Pri razporeditvi na delo se upoštevajo tudi obsojenčeve želje. Po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) obsojencem, ki redno delajo, pripada nagrada za delo, osnova za izračun plačila je 25 odstotkov osnove za obračun plače primerljivega delovnega mesta v sistemu plač javnega sektorja. Prejmejo tudi regres za letni dopust v višini 10 odstotkov regresa, ki pripada uslužbencem v javnem sektorju. Pripadata jim tudi plačilo nadur in nočni dodatek, vendar vse v okviru nagrade, ki jo prejmejo za svoje delo v zaporu, povprečne mesečne nagrade pa znašajo od 80 do 120 evrov. Tistim, ki v zaporu delajo, pripadata mesečno tudi dva dneva dopusta. Odločbo o odmeri letnega dopusta obsojencu izda direktor zavoda. Zaprti lahko delajo v zaporu ali zunaj njega. Za pripornike mora delo odobriti pristojno sodišče, kjer zoper njih tečejo sodni postopki.

Delo se obsojencem zagotavlja znotraj JGZ Rinka in v okviru hišnih del po posameznih zaporih. V preteklih letih je imel vsak zapor v Sloveniji svoj JGZ, na Dobu JGZ Pohorje, v mariborskem zaporu JGZ Kozjak, v celjskem JGZ Rinka, v ljubljanskem JGZ Golovec in v koprskem JGZ Emboplast. Za boljšo smotrnost dela in organizacijo so se vsi JGZ februarja 2015 združili v JGZ Rinka. Njegov direktor Aleš Kumpergerpravi, da je novo podjetje JGZ Rinka, ki je samostojna pravna oseba, konkurenčno na trgu dela in veliko uspešnejše, kot so bili prej posamezni JGZ. JGZ Rinka letno ustvari okoli dva milijona evrov prometa, lani je imel okoli 100 tisoč evrov dobička, namenjen je bil za pokrivanje izgub JGZ pred združitvijo in za investicije v opremo po zaporih.

JGZ Rinka po slovenskih zaporih zaposluje okoli 190 zaprtih, največ v mariborskem, skupaj z Rogozo okoli 65 obsojencev. Obsojenci znotraj JGZ Rinka delajo v kovinski proizvodnji, mizarstvu, ličarstvu, pekarstvu in pralnicah perila tudi za zunanje naročnike, na primer za hotele in gostinske lokale. Največji zunanji partner je Gorenje, pove Kumperger. Zanj izdelujejo kovinsko galanterijo za gospodinjske aparate. Imajo tudi druge poslovne partnerje: za URSIKS izdelujejo pohištvo, stole, mize in omare, za zapore po Sloveniji.
V zaprtem delu zapora na Dobu pa lahko delajo obsojenci tudi v nekdanjem JGZ Pohorje, ki je leta 2013 prešel v roke zasebnika iz Nemčije. Najemna pogodba za oddajo prostorov in prodajna pogodba za opremo JGZ Pohorje sta bili s podjetjem JMW Fire sklenjeni 29. novembra 2013 in veljata deset let.
Obsojenci v slovenskih zaporih lahko delajo tudi na področju tako imenovanih hišnih del. Sem sodijo dela v kuhinji, pekarni, razdeljevalnici hrane, pomivalnici, zavodski pralnici in likalnici. Nekateri zavodi v okviru hišnih del zaprte razporejajo tudi za delo hišnika, vzdrževalna dela v zavodu, za čiščenje okolice zavoda, vrtna in podobna dela. Obsojenci skupaj z inštruktorji, ki prihajajo na delo od zunaj, torej sami kuhajo, perejo, čistijo svoje prostore in okolico zaporov, opravljajo nekatera vzdrževalna dela, kot so pleskanje in barvanje oken, čiščenje fasade...
Težje zaposljivim je omogočena vključitev v programe delovne terapije, kjer nastajajo različni izdelki. Skladno z zakonom je treba obsojencu v okviru možnosti zavoda ter njegovih sposobnosti in interesov omogočiti tudi izobraževanje. Med prestajanjem zaporne kazni lahko pridobijo različna znanja, zlasti pa je pomembno, da imajo možnost končati šolanje in si pridobiti poklic.

Denarna nagrada za delo zaprtih

Generalni direktor URSIKS Jože Podržaj pravi, da so zaprti nagrajeni za delo, ki ga opravljajo v zaporu. Plačilo je določeno v Pravilniku o plačilu za delo obsojencev. Sestavljeno je iz osnove, ocene delovne uspešnosti in dodatkov ter odvisno od rezultatov dela.

Lani se je povprečno mesečno plačilo za hišna dela gibalo od okoli 53 do 133 evrov, za delo v JGZ Rinka od 52 do 115 evrov, za delo zunaj zapora pa je nagrada segala od 63 do 216 evrov. Nekateri na polodprtem in odprtem oddelku zapora namreč delajo pri zasebnikih v bližini Mirne, ki imajo z zaporom na Dobu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi obsojencev.
Pravilnik o plačilu za delo obsojencev z letošnjim letom omogoča tudi izplačilo posebne nagrade zaprtim, ki jo zagotovi zunanji delodajalec in s katero je mogoče dodatno stimulirati dobre delavce.
To se nanaša na delo obsojencev v zasebnem podjetju na Dobu, kjer izdelujejo gasilsko opremo. Posebna denarna nagrada se obsojencu lahko izplača vsaka dva meseca dela. Najvišja omenjena nagrada v zaporu na Dobu je junija znašala več kot 500 evrov, zajemala pa je plačilo za opravljeno polno mesečno obveznost z opravljenimi nadurami in izplačilo posebne nagrade.
Na odprtih oddelkih Puščava in Rogoza so tudi obsojenci, ki jim sodišče izreče kazen vikend zapora. Med tednom so v rednem delovnem razmerju pri svojem delodajalcu in tam prejemajo plačilo, skladno s pogodbo o zaposlitvi.

Največji slovenski zapor je na Dobu

V največjem slovenskem zaporu Dob pri Mirni prestajajo kazen obsojeni na od leta in pol do trideset let zaporne kazni. Zapor stoji pri naselju Slovenska vas, nekaj kilometrov od Trebnjega. Graditi so ga začeli leta 1957, dokončan je bil 1963., ko so ukinili Kazensko-poboljševalni dom Maribor. Leta 2012 so zgradili še dva bivalna bloka, v katerih je nameščenih okoli 180 obsojencev. Uradno je v zaprtem delu prostora za 449 posameznikov, na odprtem oddelku Puščava za 21 in na polodprtem oddelku Slovenska vas za 70. Zapor je prenatrpan.

Ob obisku zapora na Dobu nam je direktor mag. Bojan Majcen povedal, da sta delo in izobraževanje za obsojence osnova za pripravo na življenje po odhodu iz zapora. Poleg denarne nagrade jim delo, izobraževanje ali obiskovanje delovne terapije pomenijo kvalitetno preživljanje časa za rešetkami. Zato se v zavodu trudijo, da najdejo delo za vse obsojence, ki si to želijo, pravi Majcen. Tisti, ki imajo zaradi zdravstvenih težav omejitve pri delu, se lahko udeležujejo delovne terapije ali se izobražujejo.
V zaporu na Dobu smo si ogledali obrat podjetja JMW Fire v prostorih nekdanjega JGZ Pohorje, ki ga je ustanovila država in je leta prinašal izgubo. Prostori novega podjetja, ki dela z dobičkom, so znotraj zaprtega dela zapora, torej za ograjo in bodečo žico. Da je prostore prevzel lastnik iz Nemčije, je videti že na prvi pogled, saj so nekateri obnovljeni, imajo tudi veliko novih strojev za izdelavo gasilske opreme, ki jo lastnik v glavnem proda v tujini. V tovarni so zaposleni, ki prihajajo na delo od zunaj, in obsojenci. Obsojenci, ki so delali v prejšnjem JGZ Pohorje in pri sedanjem zasebniku, so nam povedali, da so z delom zadovoljni, da ga je več in da so tudi nagrade za delo nekoliko višje. "Zadeve so veliko bolj urejene, delo teče, nimamo težav z nabavo materiala ali s plačili, ker lastnik za vse poskrbi. V obrate smo namestili avtomate za kavo, da si lahko zaposleni z njo postrežejo ob pavzah. Med obsojenci, ki delajo tukaj, je kar nekaj zelo dobrih in pridnih delavcev," nam je povedal inštruktor Borut Dragar, ki skrbi, da delo v podjetju dobro teče.
Obsojeni Zafir Rizvić nam je povedal, da je z delom in plačilom v podjetju zelo zadovoljen, mesečno zasluži okoli 250 evrov, vsaka dva meseca pa dobi še dodatno nagrado."Tukaj delam že skoraj dve leti, delo je zelo zahtevno, a ga rad opravljam. Zaslužim, poleg tega mi prej mine čas," pravi. Podobnega mnenja je Robert Ravtar, ki je v zaporu na Dobu že 16 let. "Delam že vrsto let, delal sem tudi v JGZ Pohorje. Zdaj je dela več in biti moramo še natančnejši kot prej," pove. Obsojenec Rade Malić skrbi za računalniško vodenje podjetja, v JGZ Pohorje obsojencem niso pustili do računalnikov. V podjetju delajo v dveh izmenah, v livarni in strojnem obratu pa v treh.

Iz podjetja smo se odpravili proti zaporniški kuhinji in vrtu ob njej. Na poti smo srečali obsojence, ki so ločevali odpadke in hranili debele zaporniške mačke, ki se prosto sprehajajo po zaporu. Pred kuhinjo smo si ogledali vzorno urejen vrt, ki ga obdelujejo obsojenci, običajno jih je pet ali šest. Povedali so nam, da so letos pridelali 800 kilogramov česna in skoraj 1300 kilogramov čebule, seveda pa tudi druge vrtnine. Vrt spada pod okrilje zapora, zato so vrtnine namenjene za prehrano obsojencev. Odpravili smo se še v kuhinjo, kjer je dišalo po sveže pečenem kruhu. Na delu je bilo tedaj 20 obsojencev in nekaj inštruktorjev. Vodja izmene in inštruktor Boštjan Hrenk nam je povedal, da obsojenci, ki delajo v dveh izmenah, vsak dan pripravijo okoli 500 kosil, 200 zajtrkov in 400 večernih obrokov. Za obsojence je obvezno priti le na kosilo. Na dan pripravijo tudi okoli 270 malic za vse, ki v zaporu delajo. Obsojenci lahko zaradi bolezni ali iz verskih razlogov dobijo dietno hrano. V pekarni vsak dan spečejo okoli 150 kilogramov belega in polbelega kruha ter žemljic. Iz kuhinje smo se odpravili na polodprti oddelek Slovenska vas, ki je le nekaj sto metrov oddaljen od zaprtega dela zapora. Tukaj lahko obsojenci delajo v okviru JGZ Rinka, torej v kmetijski dejavnosti ali pri vzreji konj. V okolici zapora na Dobu ima namreč JGZ Rinka v najemu od Sklada okoli 170 hektarjev zemlje.
Obsojenec Ignac Brajdič, ki skrbi za konje, nam je povedal, da ga to delo zelo veseli, saj ima konje rad, poleg tega mu tu hitreje mineva čas v zaporu.

Zapor v Mariboru in Rogozi

Stavba ZPKZ Maribor v središču mesta je bila zgrajena pred več kot sto leti in kasneje večkrat obnovljena. V njej prestajajo zaporno kazen obsojeni na do leto in pol zapora in tisti, ki imajo do izteka zaporne kazni le še nekaj mesecev. V njem so tudi priporniki. Zaprti del ima uradno 146 postelj, v Rogozi 36, v Murski Soboti 34. Zapor je prenatrpan.
Robert Šilc, direktor mariborskega zapora, nam je ob obisku povedal, da zagotavljajo delo za okoli 60 odstotkov zaprtih. V okviru JGZ Rinka je na dan našega obiska delalo 43 obsojencev, 27 jih je opravljalo hišna dela, osem delovno terapijo, imajo pa tudi študenta teološke fakultete. Šilc je tudi opozoril na pomanjkanje pravosodnih policistov v zaporu, deset jih opravlja tudi varovanje na forenzičnem oddelku mariborske psihiatrije.

Darko Črešnik, vodja odprtega oddelka mariborskega zapora v Rogozi, nam je ob obisku povedal, da pri njih prestaja zaporno kazen 42 obsojencev, uradno imajo 36 postelj. Najstarejše stavbe, ki sestavljajo zaporniški kompleks, so iz leta 1681, ko je to bilo posestvo Pristava, od 1963 je namenjeno zaprtim. Zapor v Rogozi je približno deset kilometrov iz Maribora. Nekoč je bilo v njem veliko prometnih prekrškarjev, danes tam kazen prestajajo obsojenci, ki imajo še nekaj mesecev do izteka zaporne kazni, in obsojeni na do pet let zapora, če je sodišče odredilo, da kazen prestajajo v Rogozi. Kar 14 obsojencev je na prestajanju vikend zaporne kazni, kar pomeni, da delajo pri svojih delodajalcih zunaj zapora. Zapor ima svojo kuhinjo, zaporniki pa skrbijo tudi za čistočo v zaporu in okoli njega. V okviru JGZ Rinka imajo kovinarsko delavnico, veliko kmetijskih zemljišč, ukvarjajo se tudi z vzrejo prašičev. Za varnost podnevi in ponoči skrbi le en pravosodni policist, vhodnih vrat na dvorišče zapora nikoli ne zaklepajo, obsojenci se lahko vsakodnevno po pomoč obrnejo na socialnega delavca in pedagoga. "Pri nas so v glavnem obsojenci, ki jim zaupamo, da ne bodo zbežali. Če pa kdo krši hišni red zavoda ali se ne vrne pravočasno, sledijo sankcije, tudi vrnitev v zaprti del zapora v Maribor," pravi Črešnik. Dušan Škrget, inštruktor in vodja kmetijskega dela JGZ Rinka v Rogozi, nam je povedal, da imajo za delo na poljih dva traktorja s priključki, da vsakodnevno na njivah delajo najmanj trije obsojenci, po potrebi še več. Ob večjih delih, kot je na primer žetev, jim pomagajo zunanji izvajalci. Semena, ki jih pridelajo, so visokokvalitetna in zelo konkurenčna na trgu, veliko jih izvozijo v Nemčijo. Za vzrejo in prodajo prašičev v Rogozi skrbi najmanj šest obsojencev skupaj z inštruktorji.

Zapor za mladoletne storilce kaznivih dejanj

Celjski zapor stoji v središču mesta, v zgradbi iz leta 1810. V njem prestajajo kazen zapora mladoletniki od 16 do 18 let in mlajši polnoletni obsojenci, stari do 23 let. Uradno ima 98 postelj, zapor je prepoln. V njem so tudi priporniki in pripornice.
Direktor Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje Zoran Remic nam je ob obisku zapora, ki je v stari graščini ob tržnici v središču Celja, povedal, da imajo 103 zaprte - 54 obsojencev, 49 pripornikov, od tega sedem žensk. Uradno imajo 98 postelj. "Tretjina zaprtih - pri nas zaprti obsojenci so stari od 18 do približno 26 let - v zaporu dela ali se izobražuje. V zavodu zagotavljamo delo 65 odstotkom zapornikom. Med njimi so trije priporniki, ki opravljajo hišna dela in za delo potrebujejo dovoljenje sodišča; dva delata v kuhinji, eden v JGZ Rinka. Dela ni bilo mogoče zagotoviti enajstim obsojencem, po trije so delo odklonili ali zanj niso bili zmožni. V zavodu se trenutno izobražuje 17 zaprtih, zaključujejo osnovno šolo, trije obiskujejo srednjo, eden je študent teološke fakultete. Lani in letos smo v okviru projekta Razvoj delovnih kompetenc zaprtih oseb izvedli nacionalne poklicne kvalifikacije za različne poklice 27 obsojencev, nekaj jih je bilo vključenih v delovno terapijo, predvsem težje zaposljivi. Delo zaprtim zelo veliko pomeni, zlasti zato, da jim hitreje mine čas, saj naš zavod nima zelenih površin, kjer bi se lahko sprehajali, imamo le zaporsko dvorišče," pravi Remic. Ob obisku kovinarskih in lesarskih delavnic v zaporu smo se pogovarjali tudi z obsojenci, ki so bili takrat v službi.Glede dela so bili enotni: radi delajo, saj tako kvalitetneje preživijo čas v zaporu, ki ga imajo na pretek, poleg tega pa še nekaj zaslužijo.

Na Obali namensko zgrajen zapor

Koprski zapor je edini namensko zgrajen zapor v Sloveniji, zgrajen je bil leta 2004. V neposredni bližini je trgovski center. V zaporu prestajajo kazen obsojeni na do leto in pol zapora in tisti, ki imajo do konca zaporne kazni le nekaj mesecev. V zaporu so tudi priporniki.
Direktor ZPKZ Koper Dušan Valentinčič, nekdanji dolgoletni generalni direktor URSIKS, nam je ob obisku koprskega zapora povedal, da so imeli ta dan 130 zaprtih, 78 je bilo obsojencev, 52 pripornikov. V delo je bilo vključenih 39 obsojencev, 12 jih je bilo na delovni terapiji, dva sta se izobraževala. Delalo je tudi devet pripornikov. "Posebnost našega zavoda je več kot petdesetletna tradicija izdelovanja polizdelkov in izdelkov iz plastičnih mas, kar smo delali še v starem zavodu. Nekoč so naši obsojenci in inštruktorji delali tudi igrače za Mehanotehniko, različne izdelke ali polizdelke tudi za Tomos, Iplas in druga podjetja, ki jih danes žal ni več," nam je povedal Valentinčič. V kuhinji so ob našem obisku obsojenci pripravljali kosilo, na dvorišču so čistili fasado, v pralnici pa zlagali perilo. Zadovoljni so, da delajo, so nam povedali.