Kmetijstvo je odgovorno za okoli 40 odstotkov svetovne porabe antibiotikov, Slovenija pa spada med države z najnižjo porabo antibiotikov v živinoreji. Zaradi okužb z bakterijami, odpornimi proti antibiotikom, letno umre skoraj milijon ljudi, ocenjuje Svetovna zdravstvena organizacija. Pojavljanje in stalno naraščanje števila mikrobov, ki so odporni proti antibiotikom, postaja svetovni javnozdravstveni problem.
Na hiter razvoj bakterijske odpornosti vplivajo neustrezno in čezmerno predpisovanje antibiotikov, njihovo nepravilno jemanje in uporaba v preventivne namene v veterini, pravi Nace Zidar s fakultete za farmacijo. »Z množično uporabo antibiotikov izvajamo selekcijski pritisk, ki pospešuje nastanek oziroma rast odpornih bakterijskih sevov.« Velik problem je živinoreja, ki antibiotike še vedno intenzivno uporablja, pogosto za hitrejšo rast živali in preventivo, nadomestilo za slabo higieno, neustrezno rejo ali slabo upravljanje kmetije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S ponedeljkom delna zapora te ulice
Pričeli bodo s sanacijskimi deli na kanalizacijskem kolektorju.
»Uporaba antibiotikov je po navadi stroškovno ugodnejša kot spreminjanje drugih dejavnikov v reji živali,« razloži agrarni ekonomist Aleš Kuhar z biotehniške fakultete. Kmetijstvo je odgovorno za okoli 40 odstotkov svetovne porabe antibiotikov, pri čemer je v ZDA, Braziliji in nekaterih drugih državah 80 odstotkov antibiotikov v kmetijstvu uporabljenih za pospeševanje rasti. V EU je to že petnajst let prepovedano, v nekaterih največjih svetovnih pridelovalkah hrane pa je še dovoljeno.
Na dobri poti
Podatki Evropske agencije za zdravila sicer kažejo, da Slovenija spada med države z najnižjo porabo antibiotikov v živinoreji – v povprečju je bilo v letu 2020 (zadnji razpoložljivi podatki) na populacijsko korigirano enoto porabljenih 33,3 miligrama antimikrobno aktivnih snovi, medtem ko je evropsko povprečje 89 miligramov. »V Sloveniji so živali rejene v dobrih razmerah, stopnja dobrobiti živali je visoka, zato ni tolikšnih potreb po zdravljenju,« pojasnjuje Kuhar. »Bolj skrb vzbujajoče je, da občutno več antibiotikov uporabljajo v državah, ki so za Slovenijo ključne dobaviteljice mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov, na primer Poljska, Italija in Madžarska.«
Nova uredba o veterinarskih zdravilih iz leta 2019 v EU omejuje uporabo antibiotikov pri živalih le na nujno zdravljenje. »A treba je zmanjšati potrebe po uporabi tudi teh,« meni Anton Svetlin z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter član nacionalne komisije za smotrno rabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji. Pove še, da si je EU zadala petdesetodstotno zmanjšanje prodaje protimikrobnih zdravil za rejne živali do leta 2030. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da seveda nikoli ne bomo popolnoma opustili antibiotikov, saj so še vedno ključni pri nekaterih zdravljenjih, a treba jih je smotrno odmerjati in razvijati nova enako učinkovita zdravila z manj stranskimi učinki. »Izziv je, kako ob rasti prebivalstva zagotoviti več hrane, ki bo hkrati varna in zdrava,« pravi Zidar.
Ambulanta za piščance
Perutnina Ptuj je leta 2021 kot prva v regiji uvedla certificirano piščancem prijazno vzrejo brez antibiotikov. Generalni direktor Enver Šišić pojasnjuje, da so uporabo antibiotikov zmanjševali leta. Trenutno je certifikat reje brez antibiotikov pridobilo 140 njihovih rejcev, cilj pa je zmanjšati njihovo količino na minimum ter s tem zagotoviti čim manj odpornih mikroorganizmov v širšem zdravstvenem sistemu. »Ne vemo, kako dolgo bo znanost sposobna biti korak pred njimi,« je še dejal Šišić. Perutnina Ptuj ima svojo veterinarsko ambulanto, ki je rejcem na voljo 24 ur na dan, to pa zagotavlja pravilno uporabo antibiotikov, kadar so vendarle potrebni – a v tem primeru meso teh piščancev nima certifikata, zagotavljajo.
Ozaveščanje potrošnikov
Noben izdelek, ki je na policah trgovin, sicer ne vsebuje antibiotikov, saj mora žival pred zakolom v obvezno karenco, a vsakršna pretirana uporaba antibiotikov ima dolgoročne učinke na odpornost mikroorganizmov in s tem na zdravje ljudi. Zato je pomembno, da potrošniki pametno izbiramo živila, preverjamo njihovo poreklo in se oziramo tudi na certifikate kakovosti, prijazne vzreje brez antibiotikov. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar meni, da slovenski potrošniki sicer razumemo posledice pretirane uporabe antibiotikov, a kljub temu vse prepogosto ne spremenimo nakupovalnih navad.