Kaj je na deponiji v Dolgi vasi?

Ivan Koncut in Boris Kotnjek sta zato 15. novembra vložila prijavo na inšpekcijsko službo in 21. novembra prejela obvestilo, da bo inšpektor za okolje in naravo preveril navedbe v prijavi in v primeru ugotovitve, da gre za področje, ki ga nadzoruje inšpekcija, tudi ukrepal.

»Inšpektorica nas je obiskala prejšnji teden,« je povedal Franc Cipot, direktor Ceropa. Seznanil jo je z deli, ki zdaj potekajo na odlagališču v Dolgi vasi in ki so potrebna zaradi zapiranja odlagališča. Odložene odpadke morajo namreč prekriti in odlagališče zapreti najpozneje do avgusta 2020. Ob tem spomnimo tudi na pred dnevi objavljeno ugotovitev sodišča Evropske unije, da Slovenija do izteka roka ni zaprla in sanirala več potencialno nevarnih nenadzorovanih odlagališč, med njimi pa je navedeno tudi odlagališče komunalnih odpadkov v Dolgi vasi.Tovornjaki, ki so jih opazili krajani, so, tako Cipot, dovažali zemljo, s katero bodo prekrili odložene odpadke, ter kompozit iz pepela in blata iz čistilnih naprav, ki ga bodo uporabili za tesnjenje in utrjevanje vrhnje plasti. Na odlagališču v Dolgi vasi je zdaj tudi bager, ki premešča nasute odpadke z vrhnjih delov na vznožje odlagališča. Cipot je pojasnil, da je to potrebno zaradi zagotovitve stabilnosti, da se ustvari ustrezen profil brežine, da pozneje ne bi prišlo do rušenja. »Zato so odloženi odpadki videti na tak način,« je še izjavil Cipot. Torej razkriti in nakopičeni. Omenjena dela na odlagališču opravlja podjetje Legartis, ki dovaža tudi zemljo, medtem ko podjetje Cerop dovaža kompozit ali tako imenovani ceropit.

Direktor Legartisa Matjaž Hozjan je povedal, da so v začetku novembra pospešeno vozili zemljo na odlagališče komunalnih odpadkov v Dolgi vasi, saj je to mogoče takrat, ko je zemlja na razpolago po gradbiščih. Prav tako je potrdil, da njihov bager preklada odpadke. Legartis bo vsa dela, za katera se je pogodil s Ceropom, končal do konca tega leta. Kdo bo dela nadaljeval prihodnje leto, pa Hozjan ne ve. Sami pogodbe za naprej niso sklenili.

So vozili tudi odpadke?

Prijava, ki sta jo inšpekcijski službi poslala Koncut in Kotnjek, pa se ne nanaša na dela, ki zdaj potekajo na odlagališču, ampak sta postala pozorna na vrsto odloženih odpadkov. Kot pravita, so izjave direktorja Ceropa, da se na odlagališče vozi ob zemlji le še kompozit, neresnične in zavajajoče. Po videzu sodeč so na novo odloženi tudi odpadki, ki naj ne bi sodili na odlagališče v Dolgi vasi oziroma na običajna komunalna odlagališča. »Prepričana sva, da to niso odpadki, ki jih navaja gospod Cipot, ampak da gre, po najinem skromnem poznavanju te materije, za rejekte (izvržke iz papirne kaše odpadnega papirja in kartona op. a.) iz papirnic, polimerne odpadke (plastični trakovi …) in druge trde ter vlaknaste odpadke,« še ugotavljata prijavitelja. Koncut in Kotnjek zato pričakujeta, da se bodo zaradi velike količine teh odpadkov takoj in ustrezno odzvale inšpekcijske službe. Menita namreč, da po okoljevarstvenem dovoljenju Cerop teh odpadkov tu ne bi smel odlagati. Cerop je okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča za čas zapiranja odlagališča nenevarnih odpadkov v Dolgi vasi pridobil 18. avgusta 2017.

Zakaj je odlagališče v Dolgi vasi postalo del Ceropa

Dolgovaško odlagališče odpadkov, ki je bilo prej v lasti sedmih občin na območju lendavske upravne enote, je v preteklosti upravljalo tedanje lendavsko komunalno podjetje Komunala Lendava. Odlagališče so občine v regijski center za ravnanje z odpadki v Puconcih vključile brezplačno leta 2009, ker je na odlagališču v Puconcih začelo zmanjkovati odlagalnega polja, po uredbi o odlaganju odpadkov pa bi dolgovaško odlagališče lahko uporabljali še do leta 2013 oziroma odvisno od zmogljivosti odlagalnih površin in pogojev. S prenosom upravljanja odlagališča pa so si občine z lendavskega območja zagotovile odlaganje odpadkov v Dolgi vasi še za naslednjih pet let (s 1. januarjem 2013 se ti več niso smeli odlagati), rešile pa so se tudi stroškov, povezanih z njegovim zapiranjem.

Odgovor Agencije Republike Slovenije za okolje
Odlaganje odpadkov na odlagališču v Dolgi vasi ni dovoljeno, prav tako ne kakršna koli manipulacija z odpadki na samem odlagališču, so nam sporočili iz Agencije za okolje. Upravljavec pa lahko za prekritje odlagališča uporablja kot posamezno plast, kot jih določa okoljevarstveno dovoljenje, tudi ceropit.

Samo za »domače« odpadke

Lendavska občina je pred leti z odlokom prepovedala skladiščenje, sežiganje in odlaganje odpadkov na svojem območju, ki nastajajo zunaj njenega območja, toda oktobra 2009 je to spremenila in Ceropu dovolila, da v Dolgi vasi odlaga odpadke tudi z območja drugih občin ustanoviteljic tega javnega podjetja. Ta sklep pa je začel veljati šele s sklenitvijo finančnih pogojev za odlaganje v Dolgi vasi. Zato Cerop, ki je strošek prevzetega odlagališča v Dolgi vasi s stroški njegove sanacije seveda vključil v svoj finančni načrt, še zdaj Krajevni skupnosti Dolga vas plačuje odškodnino, od katere imajo korist predvsem Romi, katerih naselje je blizu odlagališča. A kot je dejal Cipot, bodo ta plačila ustavili takoj, ko bo deponija prekrita.