Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Periferno arterijsko bolezen ali bolezen zamašenih žil ima vsak šest prebivalec, ki je starejši od 55 let. Pri njih se zaradi nalaganja maščobnih oblog na stene ožilja spodnjih okončin zmanjša pretok krvi do nog, do srca in do možganov. Kar 70 odstotkov bolnikov se bolezni ne zaveda, dokler ne pride do resnih zapletov, do infarkta, možganske kapi, gangrene ali do amputacije nog. Bolezen pa je možno ugotoviti prej.
Zato so v čakalnici kirurškega oddelka bolnišnice poleg merjenja krvnega tlaka in preiskave krvi, izvajali tudi merjenje gleženjskega indeksa, s čimer se na preprost in učinkovit način ugotavlja stanje zamašitve arterij. Pri tem je podatke analiziral tudi zdravnik in ocenil ogroženost. Zdravstveno osebje pa je bilo na voljo za pojasnila in potrebne informacije.
Možnost, da zbolimo za periferno arterijsko boleznijo se z leti povečuje, še posebno pa se poveča pri tistih, ki kadijo, imajo sladkorno bolezen, povišan holesterol, druge srčno žilne bolezni, prekomerno telesno težo in so telesno nedejavni.
Dan žil so organizirali skupaj z Združenjem za žilne bolezni pri Slovenskem zdravniškem društvu.
