Kaj pomeni, da je kmetija ekološka 

Mihael Kasaš iz Doline se je za ekološko kmetovanje navdušil ob ogledu dobrih praks na ekoloških kmetijah, ki jih je obiskal, ko je študiral kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru. Starša sta imela kmetijo, s tem da sta bila še redno zaposlena v Nafti Lendava. Tudi sam je načrtoval, da se bo kot kemijski tehnolog zaposlil v tem podjetju, pravi, in je bil po diplomi nekaj let tam tudi zaposlen. »Vendar so bile takrat razmere v podjetju precej slabe, ljudje so bili v negotovosti, ali bo še naprej poslovalo, in kmalu sem ugotovil, da delo ni v skladu z mojim ciljem, da bi prispeval k napredku podjetja in lokalne skupnosti.«
Na fakulteti so imeli predmet živilska tehnologija, pri katerem jih je predavateljica Martina Bavec povabila na strokovni izlet na ekološko kmetijo, in po tistem se je odločil, da bo tudi sam poskusil tako delati na kmetiji staršev. »Pogovarjal sem se tudi z drugimi kmetovalci, ki so imeli ekološko pridelavo, in ugotovil, da lahko s tem družina tudi dostojno živi. Staršem sem rekel, da sem na kmetiji pripravljen pomagati le, če se bomo lotili ekološke pridelave.« Mamo, ki je v tistem času izgubila službo v Nafti Lendava, je uspel hitro navdušiti. Oče, ki je bil navajen na klasičen način kmetovanja, pa je bil nekoliko v dvomih. »Sedaj pa je oče prav tako velik zagovornik ekološkega kmetovanja kot jaz.«

Največ pridelajo pire, rži in ajde

Po osnovni šoli je obiskoval srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu, po opravljenem študiju v Mariboru pa je še doktoriral. »Klasično kmetovanje me ni nikoli preveč navduševalo. Še posebej ne v otroštvu, ko so prijatelji šli na kopališče, jaz pa delat v vinograd s starši. Nikoli pa se tudi nisem videl delati ves dan v službi za računalnikom.« Res pa je, da je doktoriral iz matematičnega optimiranja kemičnih procesov, kar vključuje delo z računalnikom in matematične modele. Ni pa si tudi predstavljal, da bi ob delu v podjetju popoldne še sedel na traktor in šel delat na njivo.
Najprej so na njivskih površinah pšenico zamenjali s piro, potem so v pridelavo vključili še rž.

»Danes pridelamo največ rži, ajde in pire. Poskusil sem tudi s konopljo, a bi za to potreboval stroje, saj je brez njih to precej naporno fizično delo. Letos pa smo v pridelavo vključili še žito kamut. Med ljudmi velja prepričanje, da ekološka pridelava pomeni precej več fizičnega dela, vendar to ni res, saj so tudi za to na voljo stroji.«

Ves čas se je izobraževal in v pridelavo vključeval nove kmetijske pridelke. Znanje je pridobival v pogovoru z drugimi ekološkimi kmetovalci in iz strokovne literature. Najpomembnejše pa so izkušnje. »Seveda sem se učil tudi na napakah in tudi danes je treba zelo paziti na različne dejavnike, če želimo, da bo pridelek res kakovosten. Nikoli nismo imeli težav s prodajo žita in zelenjave, saj je tudi v Sloveniji vse večje povpraševanje po ekoloških pridelkih. Z leti pa pridobiš tudi zaupanje kupcev.«
Na začetku je vozil pridelke tudi v Ljubljano, danes pa jih večji del proda trgovskemu podjetju Hofer, ki jih potem prodaja pod blagovno znamko biodinamičen Demeter. K sodelovanju so ga povabili skupaj z drugimi člani biodinamičnih društev v državi. »Z biodinamičnim kmetovanjem je sicer več dela, je pa tudi cena pridelkov potem nekoliko višja.« Demeter je bil prva taka kolektivna blagovna znamka na svetu in ima sedež v Švici. Kasaš je pridobil tudi certifikat za biodinamično kmetovanje, kar pomeni, da so njegovi izdelki ves čas pod nadzorom. Pogoj je, da pridelke škropi le z biodinamičnimi preparati, ki ne vsebujejo za organizem škodljivih snovi. To so pripravki s koprivo, kamilico, baldrijanom in drugimi zelišči ter žveplom in malo bakra. Prideluje tudi zelenjavno seme za podjetje Amarat. Papriko predelujejo v ajvar po istrskem receptu, sadje pa v marmelade.

»Danes pridelamo največ rži, ajde in pire. Poskusil sem tudi s konopljo, a bi za to potreboval stroje, saj je brez njih to precej naporno fizično delo. Letos pa smo v pridelavo vključili še žito kamut. Med ljudmi velja prepričanje, da ekološka pridelava pomeni precej več fizičnega dela, vendar to ni res, saj so tudi za to na voljo stroji.«

Zelenjava tudi za vrtce in osnovne šole

Sezonsko zelenjavo, predvsem solato in muškatne buče, prodaja tudi vrtcem v Murski Soboti in Lendavi ter lendavski dvojezični osnovni šoli. Ugotavlja, da se vse več izobraževalnih institucij zaveda pomena zdrave hrane za razvoj in zdravje otrok. Vse več pa je tudi vrtičkarjev, ki pridelajo svojo zelenjavo in sadje na ekološki oziroma biodinamičen način. Člani in simpatizerji biodinamičnega društva iz lendavske občine se srečujejo pri njem. »Po drugi strani pa zadnja leta ugotavljam, da pridelava take zelenjave za trg v naši pokrajini stagnira. Starejši kmetje so navajeni na klasičen način pridelave. Ekološka pridelava za trg pa bi zahtevala tudi investicije v stroje in opremo, pa tudi precej znanja. Sam sem razvijal proizvodnjo postopno. Nisem se želel zadolževati, saj bi to pomenilo precejšnje tveganje.« Sedaj ima vso potrebno opremo, pri delu mu pomagata mama Irena in oče Ladislav, na pomoč pa mu večkrat priskočijo tudi znanci. Površine z biodinamično pridelano zelenjavo ima ob hiši in v okolici vasi. Grozdje iz vinograda, ki so ga nekoč predelali v vino, sedaj predelajo v grozdni sok. Tudi pridelava tega je biodinamična.
Biodinamično društvo iz Pomurja in Podravja vsako leto organizira izobraževanja in strokovne izlete, kjer si ogledajo primere dobrih praks. Tudi drugi večino pridelkov prodajo v Sloveniji. Za trženje v tujini bi bilo treba imeti pridelavo na precej več površinah, dodaja.

Želijo biti še bolj zanimivi za turiste in izletnike

Pridelano in predelano zelenjavo in sadje je mogoče kupiti tudi na njihovi kmetiji. Obiščejo jih tudi večje skupine z avtobusi, si ogledajo kmetijo in pridelavo. V prihodnje namerava urediti kmetijo tako, da bo še bolj zanimiva za turiste in izletnike: »Radi bi bili zgled drugim kot vzorčna biodinamična kmetija. Obiskujejo nas tudi različna društva. Skupinam obiskovalcev lahko pripravimo zelenjavne enolončnice iz naših pridelkov. Vsako leto pa gostimo tudi waldorfsko šolo iz Ljubljane. Ti teden dni preživijo na naši kmetiji, kjer si postavijo šotore.« Ob delu je dovolj časa za druge aktivnosti. Mihael je tudi predsednik Krajevne skupnosti Dolina in član lendavskega občinskega sveta. Vključuje pa se tudi v aktivnosti ekologov, ki si prizadevajo, da bi bila lendavska občina in okolica čim manj onesnaženi. »Če me kdo vpraša, ali imam kaj prostega časa, pravim, da sem že več let na dopustu, saj na kmetiji delam tisto, kar me veseli, in uživam v svojem delu. Bil sem zaposlen tudi kot mladi raziskovalec in kot direktor Mladinskega zavoda v Lendavi, vendar je bilo to delo zame preveč birokratsko.« Sodeloval pa je tudi v resničnostnem šovu, ki mu je pomenil izziv, želel pa je pridobiti tudi samozavest in se navaditi brez treme nastopati v javnosti. Želel pa je tudi promovirati biodinamično pridelavo. Kmetijo z veseljem razkaže obiskovalcem in jim pove, kako se lotiti takega načina kmetovanja in kaj pri tem izboljšati. Vsak mesec je na domači tržnici v Lendavi, kjer na stojnici ponuja svoje pridelke in izdelke. »Pomembno je, da je pot od njive do mize čim krajša, zato se trudim prodati čim več v domačem okolju. Za vrtce in šole zjutraj naberemo na njivi, da je lahko že za malico ali kosilo na mizi. Če bi pomurski javni zavodi več kupovali od domačih pridelovalcev, bi lahko od tega živelo še kar nekaj ljudi. Seveda pa mora biti interes, da se otroci čim bolj zdravo prehranjujejo in ne le, da je njihova hrana čim bolj poceni.«
Jože Gabor