Med drugim o ključnih trenutkih preteklosti, pomembnih osebnostih, verskih vprašanjih in duhovnih temah ter različne zgodbe, ki so jih v slovenščini in madžarščini zapisali verniki in duhovniki. Glavni in odgovorni urednik je častni škof Geza Erniša, naslovnico, ki letos ponazarja misel Išči mir in se zanj zavzemaj, je tudi letos oblikoval akademski slikar Nikolaj Beer.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Črno-beli pripravljeni na derbi z vodilnimi zmaji: "Ne bomo jih šparali," sporoča Drobne
Fazanerija bo sredi nedeljskega popoldneva prizorišče derbija med Muro in Olimpijo.
Evangeličanske duhovnice in duhovniki v uvodu za vsak mesec posebej s svojimi premisleki o citatih iz Svetega pisma nagovarjajo vernike. Razmišljajo o praznikih, pomenu vere, osebnih dilemah, strahovih, vrednotah. Duhovnica Jana Kerčmar Džuban na primer razmišlja o tem, zakaj Bog, če obstaja, dopušča zlo in trpljenje. »Če bi me na začetku duhovniške poti kdo to vprašal, ne bi znala odgovoriti, danes pa lahko povem, da Bog ne dopušča trpljenja, ampak ljudje iščejo v Bogu dežurnega krivca za vse trpljenje, tudi za lastna bremena in križe,« piše duhovnica.
Nov Molitvenik za pripadnice in pripadnike slovenske vojske evangeličanske veroizpovedi, ki je izšel lani, je predstavila Violeta Vladimira Mesarič. V molitveniku so zbrani odlomki iz Svetega pisma, molitve in pesmi, ki naj so vojakom pomoč, ko se spopadajo z dvomi ali vprašanjem biti ali ne biti. Lutrš(i) je naslov prispevka Cvetke Hedžet Toth, ki piše o tem, kaj je pri slovenskem narodu vzbudila reformacija. Na Kranjskem so z izrazom lutrši imenovali svobodoljubnega človeka, ki ni bil prepobožen in je imel svobodnejše nazore o veri in verskih obredih. Tako so imenovali tudi študirane ljudi, med njimi pisatelja Ivana Tavčarja. Avtorica piše še o protireformaciji in letu 1530, ko se je začelo silovitejše preganjanje protestantov na Slovenskem. Pri tem posebej omeni Petra Kupljenika, ki je bil slovenska žrtev inkvizicije.
Da bi se prekmurski jezik pogosteje uporabljal pri obredih
O Cerkvi in njenem poslanstvu razmišlja častni škof Geza Erniša, ki meni, da Cerkev ne obstaja sama zase, ampak za druge. Njeno poslanstvo je oznanjanje evangelija, živi pa lahko samo tam, kjer izpolnjuje Kristusova naročila. Upokojeni evangeličanski duhovnik Evgen Balažic je predstavil, kako je v posodobljeno prekmurščino prevedel Novi zakon ali Testamentom, ki ga je za potrebe prekmurskih vernikov leta 1771 prevedel in izdal Štefan Küzmič. Pri tem je vpeljal sodobnejše prekmurske izraze za besede, ki so se uporabljale nekoč in so nam danes nerazumljive, z željo, da bi se jezik, ki ga Prekmurci govorijo, spet pogosteje uporabljal pri verskih obredih.
O stoti obletnici združitve Prekmurcev z matičnim narodom, ki jo zaznamujemo v letošnjem letu, piše Bernarda Roudi, ki pri tem osvetli razmere in dogodke, ko je prišlo do tega za Prekmurje prelomnega zgodovinskega trenutka. Odkrito prikaže, kakšno je bilo vzdušje pred stoletjem, ko niso vsi odobravali priključitve, ter konča s tem, kje je Prekmurje danes.
Na evangeličanskega duhovnika Aleksandra Škaliča, potem ko je lani minilo 40 let od njegove smrti, spomni Jože Vugrinec in med drugim zapiše, da je bil v času, ki ni bil najbolj prijazen Cerkvi, pobudnik gradnje treh evangeličanskih cerkva, v Lendavi, Moravskih Toplicah in Selu. Aleksander Ružič piše o globalnosti, globalizaciji in globalnih izzivih, Ernest Ružič o še vedno aktualnih tezah Martina Lutra in bibliografiji Franca Kuzmiča. Geza Erniša piše o konferenci evropskih luteranskih cerkva, ki je bila lani v Moravskih Toplicah, objavljeni pa so tudi govori ob različnih cerkvenih slovesnostih. Koledar zaokrožujeta dva zapisa v spomin na preminula prijatelja Evangeličanske cerkve na Slovenskem Franca Kuzmiča in Gezo Farkaša.
