Kaj tare podjetnike in kaj predlagajo

O ovirah, s katerimi se soočajo slovenski podjetniki na domačem trgu, je bilo prelitega že veliko črnila. Pa vendarle se kljub številnim obljubam politikov pred vsakokratnimi volitvami zadeve po mnenju mnogih še vedno niso premaknile na boljše. O tem so razpravljali tudi na letošnjem vrhu malega gospodarstva, ki ga vsako leto organizira Gospodarska zbornica Slovenije. Po besedah predsednika zbornice Boštjana Gorjupa je 99 odstotkov od 124 tisoč poslovnih subjektov v državi mikro in malih podjetij ter samostojnih podjetnikov, ki so v lanskem letu ustvarili 28 milijard evrov prihodkov in 7,6 milijarde evrov dodane vrednosti. Tudi v Pomurju je po podatkih Pomurske gospodarske zbornice od 1872 gospodarskih družb v regiji kar 96,8 odstotka mikro in malih podjetij. V njih dela 48,6 odstotka vseh zaposlenih v regiji, ustvarijo pa 39,2 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje. Kljub temu da se je število gospodarskih družb v regiji v zadnjih letih bistveno zvišalo, pa so tudi pomurski podjetniki siti številnih obljub oblastnikov in so kritični do obstoječega poslovnega okolja.

Več bo dela na črno, višji bodo davki

"Kot mlad in mali podjetnik si predvsem želim krajših administrativnih postopkov in popolno davčno razbremenitev 13. in 14. plače. Za normalno poslovanje je pa seveda zelo pomembna tudi urejena plačilna disciplina," pravi Simon Benko iz puconske Benko-tehne.
Bojan Brenčič iz murskosoboške družbe ABD Dimnikarstvo meni, da bi moral biti zavezanec za plačilo davka vsak, ki opravlja neko dejavnost. "Davek naj se plača od vsake storitve ali prodaje blaga." S tem misli na oprostitve plačila davka na dodano vrednost za podjetnike, ki ne dosegajo 50 tisoč evrov letnega prometa. "Prav tako opažam v nekaterih drugih branžah, da posamezniki kljub registrirani dejavnosti še vedno ne izdajajo računov. Za vsako storitev morajo biti izdani računi in plačani davki, šele nato se lahko pogovarjamo o tem, da bi znižali davke. Več bo dela na črno, višji bo davek na dodano vrednost," pravi Brenčič in dodaja, da bi bilo treba po njegovem mnenju znižati prispevne stopnje za delodajalce. "Sistem je treba razbremeniti in ga narediti primerljivega z drugimi evropskimi sistemi. Delovnopravno zakonodajo pa moramo narediti bolj fleksibilno, saj smo danes podjetniki v taki situaciji, da si tudi, če bi želel nekoga za kratko zaposliti, v enakem položaju kot pri zaposlitvi za nedoločen čas."

"Država bi lahko znižala prispevke delodajalcev za zaposlene v deficitarnih poklicih"

V Kleparstvu Šeruga v Meleh se ukvarjajo s krovstvom. Zaradi dejavnosti sezonske narave se s težavami soočajo predvsem v tistem delu leta, ko zaradi vremena ni poslov. "Lahko bi imeli zadeve urejene podobno kot v Avstriji, da bi delodajalci vplačevali sredstva v poseben sklad, iz katerega bi se nato plačevali delavci v času, ko ni dela, prav tako bi jim normalno tekla delovna doba," pravi Benjamin Šeruga.

Delavci po višje plače čez mejo

V nekaterih branžah se soočajo tudi z velikim pomanjkanjem ustreznih kadrov. Predvsem v gradbeništvu in z njim povezanimi dejavnostmi. "Sploh ne moremo več najti delavcev za to delo, saj bi bil danes vsak raje pod streho. Pri krovstvu moraš vedeti vse podrobnosti, to je zelo specifično delo, ne gre samo za zlaganje zidakov na kup, zato tudi težko najdemo ustrezne kadre med tujimi delavci, ki pridejo v Slovenijo," še pove Šeruga.
Z isto težavo se na povsem drugem področju srečuje Darko Recek iz družbe Avto Recek iz Žižkov. "Zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov smo prišli že zelo visoko s plačilno politiko, zaradi česar imamo težave, če pa delavcu takšne plače ne daš, bo šel drugam, najverjetneje v Avstrijo. Zato bi lahko država znižala prispevke delodajalcev za zaposlene v deficitarnih poklicih. To bi bil dober ukrep, s katerim bi politika podprla domače podjetnike, hkrati pa bi zmanjšala odhod domačih delavcev v tujino."
Valentina Šeruga Lazarovski v Ratkovcih vodi sirarno Gorički raj. "Kot večina podjetnikov imamo tudi mi težave predvsem z visokimi stroški dela," pravi in doda, da bi lahko država pomagala podjetnikom začetnikom pri pridobitvi sredstev za zagon dejavnosti. "Ko si začetnik, te nihče ne upošteva, saj nimaš še ničesar za pokazati." Tudi oni imajo težave pri iskanju novih zaposlenih. "Nismo tako donosna dejavnost, da bi imeli na razpolago velik budžet za plače. Lahko jim zagotovimo osnovne plače, zato je danes težko najti nekoga, ki bi bil pripravljen za ta denar delati. K temu pripomorejo tudi precej visoki zneski pri socialnih transferjih, zaradi katerih se marsikdo odloči, da se mu delati preprosto ne izplača."