Moravske Toplice so kljub dejstvu, da gre za enega najbolj prepoznavnih krajev na turističnem zemljevidu Slovenije, še vedno brez ustrezno urejenega središča, soočajo se tudi s številnimi drugimi nerešenimi infrastrukturnimi vprašanji. Zaradi tega je občina v sodelovanju z Oddelkom za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete in Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani pripravila projekt izdelave vizije prostorskega razvoja Moravskih Toplic.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Tako se v kraju mudijo študentje ljubljanskih fakultet pod mentorskim nadzorstvom, vodja projekta, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi, pa je krajinska arhitektka Darja Matjašec.
»Danes se soočamo z dilemo, ko hoče vsak priti s prevoznim sredstvom točno do cilja. Različne so tudi želje turistov, ponudnikov in lokalne skupnosti,« pravi župan Moravskih Toplic Alojz Glavač, ki dodaja, da občina v središču vasi niti nima več omembe vrednega lastniškega deleža na infrastrukturi, kar je po njegovih besedicah posledica organskega razvoja kraja.
Kraj brez pravega središča
Glavač pravi, da si želijo spremenjene podobe središča kraja, prav tako v občini pogrešajo večji pokriti prostor, ki bi bil namenjen izvajanju raznih prireditev. Po prvih ugotovitvah sodelujočih v projektu se tako turisti kot domačini v večini gibljejo po glavni osi, to predstavlja Kranjčeva ulica, ki nesrečno preseka kraj na dva dela, kar je v preteklosti onemogočalo razvoj vaškega središča. Po enem od predlogov bi lahko omenjeno os razširili v notranjost v smeri proti kompleksu Term 3000, kjer bi bila v prihodnost možna tudi ureditev večjega trga.
Neobremenjen razmislek mladih
Prometno ureditev kraja bi lahko spreminjali v skladu z načeli tako imenovanega skupnega prometnega prostora (shared space), v katerem bi imeli pešci in kolesarji prednost pred avtomobili, na ta način so pred kratkim pristopili tudi k preurejanju mestnega središča Murske Sobote. Svoje poglede na prihodnji prostorski razvoj kraja so podali tudi predstavniki zainteresirane javnosti. Tako bi lahko po mnenju Štefana Žoharja z Lokalne energetske agencije za Pomurje pri načrtovanju vključili tudi določene sodobne tehnološke rešitve, sam izpostavlja e-klopi, ki se polnijo s pomočjo sončnih panelov, na njih pa si lahko obiskovalci med drugim napolnijo elektronske naprave. Arhitekt Iztok Zrinski je izrazil zadovoljstvo, da bodo rešitve iskali mladi, ki so neobremenjeni s preteklim razvojem kraja. »Prav je, da si ta prostor zamislite po svoje, mogoče boste s tem dali rdečo nit za prihodnje razmisleke.« Predsednik Hokejskega kluba Moravske Toplice Jože Črnko izpostavlja njihove težave. »Domujemo v Termah 3000, kjer smo se vedno počutili kot tujek, tudi s samim krajem nimamo posebnega stika,« pravi in dodaja, da ne glede na to klub raste, zato si tudi sami želijo ustreznega igrišča in prostorov. Ti bi se morali po njegovem mnenju nahajati nekje na obrobju term, saj bi bili s tem zanimivi tudi za hotelske goste. Povpraševanje po uporabi igrišča je bilo, kot pove, nekoč že visoko, predvsem s strani avstrijskih klubov, ki so hodili v Moravske Toplice na priprave. »Preden se je začelo igrišče uporabljati tudi za javne prireditve, zatem so začeli Avstrijci umikati že pripravljene pogodbe o najemu igrišča.«
Vsak za svojo ograjo
Glavač še izpostavlja, da se bo morala v prihodnosti na novo lokacijo seliti tudi občinska upravna stavba. To bi po njegovem mnenju morali zgraditi na mestu stare žage, ki se nahaja izven naselja v smeri proti Tešanovcem. Tam bi lahko nastal tudi omenjeni večnamenski prostor. »Sam sem želel, da bi to dvorano skupaj zgradili Vivat, Sava Turizem in občina, vendar to žal ne gre.« Glavač meni, da bi morali za potrebe upravnega središča predvideti širok prostor, ki bi omogočil občanom večjo dostopnost. »Če danes povabimo na občino 20 gostov, nimajo kje parkirati.« Nekdanji občinski svetnik in podžupan Geza Džuban pravi, da v kraju ne živi več toliko kmetov kot nekoč, posledično je na cesti manj kmetijske mehanizacije, zato bi lahko po njegovem mnenju tudi drugače speljali promet skozi vas.
»Vsi ponudniki so se zaprli za svoje ograje, nobene povezanosti ni,« na pomemben dejavnik prihodnjega razvoja opozarja Janez Panker, rojen Goričanec, ki z družino že 20 let živi v Moravskih Toplicah, kjer turistom ponuja namestitve. Enako meni predsednica moravskotopliške krajevne skupnosti Cvetka Davidovski. Višja svetovalka za projekte na moravskotopliški občini Mojca Breščak pojasnjuje, da bodo izdelano vizijo predstavili septembra. »Tudi če ne bomo vseh zamisli takoj uresničili, je pomembno, da vemo, kaj je smisel tega prostora,« pravi Glavač.
