Vse odkar je minuli petek slovenski premier Robert Golob napovedal, da bo država preko Zavoda RS za blagovne rezerve odkupila ves letošnji pridelek pšenice, je v javnosti zaokrožilo več pomislekov, kako natanko naj bi bilo to izvedeno. Odkup slovenske pšenice s strani vlade je bil pravzaprav predlog Komisije za prodajo žit, ki ji predseduje Franc Küčan, zato so posluh vlade kmetje sprva pozdravili, a vendarle so v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije izrazili zaskrbljenost, saj je žetev že v polnem teku, zadruge se polnijo in ponekod že prodajajo pšenico naprej, odkup s strani države pa naj bi bil obenem velik logistični zalogaj.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Vestnikov vlak je poln
Medijska hiša Vestnik tudi letos organizira Vestnikov vlak.
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je bil ravno tako kritičen, saj naj bi napoved predsednika vlade vodila v povišanje cen, obenem pa naj ne bi bil jasen cilj navedenega ukrepa. V zadnjih dneh so stekli pogovori na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano med vsemi deležniki, tudi predstavniki predelovalne industrije, katerim naj bi potem država odkupljeno pšenico prodajala, a do konsenza glede odkupne cene ni prišlo. Spomnimo, kmetje so sprva predlagali odkupno ceno 400 evrov za tono krušne pšenice, a naj bi bili pripravljeni ponudbeno ceno tudi znižati, a ne drastično. Ponujeni ceni so najbolj ugovarjali v predelovalni industriji oziroma mlinarji, Kmetijski inštitut pa je sicer ceno proizvodnih stroškov za tono pšenice letos ocenil na 245 evrov.
Koliko pšenice bo ostalo doma?
Po neuradnih, a zanesljivih informacijah Vestnik.si, bo zdaj vlada sprejela sklep za povečanje blagovnih rezerv, nato pa bo Zavod RS za blagovne rezerve objavil javni razpis, s katerim bo iskal najugodnejšega ponudnika za nabavo pšenice. Ni pa jasno, o kakšni količini naj bi bilo govora. Zavod RS za blagovne rezerve sicer že zdaj skladišči pšenico in proizvode iz pšenice ter druga živila, toda natančne količine niso znane, saj spadajo pod tajne podatke. Potrdijo lahko le, da je zalog dovolj vsaj za več mesecev, so nam odgovorili na naše zadnje poizvedovanje.
Postopek javnega naročila za odkup pšenice in posledično iskanje najcenejše ponudbe je po mnenju Küčana, ki poudarja, da so odkupne cene pšenice, ki jo predlagajo kmetje, primerljive s cenami pšenice istega ranga v tujini, neresen pristop, saj bo tako, kot opozarja, večji del slovenske pšenice prodan v tujino preden ga bo lahko država odkupila.