Kalvarija slovenskih kmetov se nadaljuje. Potem ko so jih ob že zaostrenih razmerah na trgu lani dotolkle posledice epidemije, jih je zdaj vlada po njihovem prepričanju še povsem zapostavila v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost. Za izvajanje načrta bo lahko Slovenija izkoristila 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 666 milijonov evrov posojil, predvsem za ukrepe tako imenovanega zelenega in digitalnega prehoda. A od tega je za kmetijstvo predvidenih zgolj 38,7 milijona evrov. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič pojasnjuje, da so bile zbornica in druge kmetijske organizacije lansko jesen pozvane k predlaganju nabora ukrepov, s katerimi bi lahko najbolj pomagali kmetijstvu in za katere bi lahko črpali omenjena sredstva. To so tudi storile, ukrepi, ki so jih predlagale, pa so bili takrat ocenjeni na 330 milijonov evrov. Od oktobra, pravi Žveglič, niso bili več o ničemer obveščeni. Kasneje so bili po njegovih besedah še samo seznanjeni, da so se sredstva, ki bodo v okviru načrta namenjena kmetijstvu, znižala na 76 milijonov evrov, na koncu pa je, kot rečeno, za panogo ostala le še polovica tega zneska.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
»Ne vem, res ne vem,« Žveglič odgovarja na vprašanje, kaj je po njegovem mnenju razlog, da je vlada kmete na tak način prikrajšala. »To je za potrebe kmetijstva absolutno premalo denarja, ne glede na to, za kaj ga bomo porabili,« je kritičen tudi predsednik soboške območne enote KGZS in znani prašičerejec Danilo Meolic, ki dodaja, da druge evropske države kmetom namenijo več denarja, da bi se lahko izkopali iz tegob, ki so posledica epidemije. »Glede na celotno maso sredstev slovensko kmetijstvo ni dobilo skoraj nič.«
Pet milijonov za nov inštitut
Še bolj kot nad nizko vsoto sredstev pa so kmetje ogorčeni, za katere namene jih bo vlada porabila, saj so prepričani, da gre za zadeve, od katerih kmetijstvo na primarni ravni ne bo imelo nič. Tako bo 5,3 milijona evrov namenjenih za vzpostavitev Nacionalnega inštituta za hrano. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo, bo inštitut nova raziskovalna organizacija, v sklopu projekta pa bodo izvedli investicijo v razvojno-raziskovalno infrastrukturo, s katero se bodo, kot pravijo, okrepila in centralizirala raziskovalna in razvojna prizadevanja na področju hrane. »V funkciji osrednjega podpornega stebra inovacijskega ekosistema bo inštitut pospešil in povezal vlaganja v raziskave in razvoj ter okrepil sodelovanje z gospodarstvom s ciljem dviga konkurenčnosti, večje odpornosti za nove izzive ter pospešitve zelene in digitalne transformacije.« A ta razlaga kmetov očitno ne prepriča, saj Žveglič pravi, da so ministrstvo večkrat prosili za pojasnilo, kaj bodo sploh počeli na omenjenem inštitutu, a zadovoljivega odgovora po njegovih besedah niso dobili.
Nadalje bo 5,1 milijona evrov namenjenih centru za drevesničarstvo, semenarstvo in varstvo gozdov. »Cilj projekta je okrepiti slovensko gozdno semenarstvo in drevesničarstvo, da bo lahko sledilo potrebam po sanaciji velikopovršinskih ujm, ki so prizadele slovenske gozdove od leta 2014. V letih 2014–2020 je bilo namreč poškodovanih okoli 65 odstotkov površine gozdov in 40 odstotkov lesne zaloge, kar je pomembno zmanjšalo ponorno sposobnost gozdov in druge okoljske, ekosistemske funkcije, ki jih gozdovi zagotavljajo,« pravijo na ministrstvu. V centru, ki bo zaživel pri Gozdarskem inštitutu Slovenije, je med drugim predvidena vzpostavitev laboratorijske infrastrukture in diagnostičnega centra za zdravje gozdov ter vzpostavitev dela slovenske gozdne genske banke. Največ, 28,3 milijona evrov, pa bo namenjenih za digitalizacijo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Tako želijo med drugim vzpostaviti podatkovno skladišče podatkov, ki ga bo upravljalo ministrstvo za kmetijstvo. »S tem bo omogočena povezava in distribucija podatkov, ki so sedaj velikokrat težko povezljivi in nedostopni vsem deležnikom, omogočene bodo celovite informacije v povezavi s subjektom in kmetijskim gospodarstvom ter povezane geoinformacije z drugimi podatki, hkrati bo mogoča izdelava zahtevnih analiz, modelov in napovedi,« so zapisali na ministrstvu. S sredstvi želijo tudi vzpostaviti sodobne informacijske sisteme za izvajanje nalog uprave za varno hrano in inšpekcijske nadzore ter digitalizirati podatkovne zbirke v živinoreji in javni službi kmetijskega svetovanja.
Denar potrebujejo za druge namene
»Edina stvar, ki je v potrjenem načrtu še nekoliko prebavljiva in bi lahko imeli od nje dejansko korist, je vzpostavitev drevesnice, ki jo nujno potrebujemo zaradi žledolomov, lubadarja in drugih nevšečnosti v slovenskih gozdovih,« pravi Žveglič. »Razočarani smo nad tem razrezom, saj smo želeli, da bi sredstva porabili za ukrepe, s katerimi bi bilo kmetijstvo bolj odporno. Pričakovali smo torej sredstva za namakalne sisteme in oroševanje, skratka za ukrepe, ki so povezani s podnebnimi spremembami, s katerimi se sooča kmetijstvo. Tudi sredstva za omogočanje krajših dobavnih verig in vzpostavitev distribucijskih centrov, v katerih bi lahko kmetje skladiščili hrano. To bi si kmetijstvo zaslužilo, ampak od vsega tega zdaj ni ostalo nič,« pravi Žveglič, ki še dodaja, da so vseskozi vlado in kmetijsko ministrstvo pozivali, naj kmetijstvu namenita več denarja in za primernejše ukrepe.
Nezadovoljni z ministrom
Kmetje so nezadovoljni zaradi enostranske poteze ministrstva, ki ni upoštevalo njihovih predlogov, pravi podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Küčan, ki zaradi tega pričakuje tudi bolj odločen odziv vodstev KGZS in sindikata. »Primarno kmetijstvo ne bo dobilo niti evra, čeprav je na račun cenovnih nesorazmerij in manipulacij v verigi s prehrano v času epidemije utrpelo največjo škodo.«
Predsednik sindikata Anton Medved pa pove, da so pričakovali sredstva za dobrobit živali, predvsem za gradnjo novih hlevov. »V Nemčiji je do leta 2028 že določeno prehodno obdobje za ukinitev vezane reje. Če nas doleti kaj takega, na to ne bomo pripravljeni. V sindikatu smo zato ogorčeni nad tem razrezom, tudi nad samo vsoto sredstev, glede na ves denar, ki ga bo dobilo gospodarstvo. Kmetijstvo preživlja slovenski narod, a kot kaže, vlade to ne zanima, očitno menijo, da so dovolj Lidli in Hoferji.«
Protest bo
Žveglič vodi tudi protestni odbor, ki so ga kmečke organizacije pred kratkim ustanovile za organizacijo protesta zaradi razmer v kmetijstvu. Aktivnosti v odboru bodo po njegovih besedah pospešili, kakor hitro se bodo izboljšale epidemične razmere.Tudi Medved meni, da je protest potreben. »Celotno kmetijstvo je v krizi. Hrana se draži, prav tako repromaterial na kmetijah, naše odkupne cene pa so enake. Kmetje so v nezavidljivem položaju, letos nas je že udarila pozeba, strah me je, kaj bo jeseni.« Sicer tudi sam meni, da je z izvedbo protesta treba počakati. »V času epidemije kmetov ne želimo izpostavljati, saj je vprašanje, kdo bi lahko delal na kmetiji, če bi kateri od njih zaradi tega zbolel.«
Podgoršek: “Več sredstev pomeni več dobro pripravljenih projektov”
Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek na očitke kmetov odgovarja, da sam na sklad za okrevanje in odpornost gleda kot na sklad, ki prvenstveno ni namenjen kmetijstvu, temveč delovnim mestom, zdravstvu in oskrbi starejših. Pri tem izpostavlja, da je slovensko kmetijstvo poleg omenjenih sredstev iz sklada dobilo še dodatnih 75 milijonov evrov iz naslova skupne kmetijske politike. Zato bodo razpisi, ki jih bo ministrstvo objavilo v letošnjem letu, po njegovih besedah finančno obsežni. “Seveda bi si želeli pridobiti več sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost, vendar je pri tem pomembno poudariti, da več sredstev pomeni več dobro pripravljenih projektov. Projekti morajo biti namreč pripravljeni do te mere, da se jih lahko izvede takoj in da zanje ni potrebno pridobivati dodatnih gradbenih dovoljenj ali drugih soglasij. Ministrstvo za kmetijstvo ima trenutno toliko pripravljenih projektov, da bo lahko porabilo vsa sredstva.”