vestnik

Kako lahko kmetje povejo svojo plat?

Janko Votek, 4. 8. 2018
Nataša Juhnov
Bioplinarna Bučečovci je eden od primerov, ko krajani niso imeli možnosti sodelovati v postopku izdaje okoljevarstvega soglasja.
Aktualno

Pravnega interesa ni treba izkazovati osebam, ki na vplivnem območju posega v okolje stalno bivajo ali so lastniki ali posestniki nepremičnine, in nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju varstva okolja v javnem interesu.

Veliki okoljski projekti v našem okolju, predvsem bioplinarne in tudi nekdanji obrat za razgradnjo starih avtomobilov v Skakovcih, so bili oziroma so za lokalno prebivalstvo še vedno problematični, nekateri celo zelo nevarni za okolje in seveda ljudi, ki tam živijo. Skupno navedenim projektom je, da je bila zainteresirana javnost izključena iz postopka pridobivanja in izdaje okoljevarstvenega soglasja.
Pri tovrstnih projektih je okoljevarstveno soglasje osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja. Posledice takih okoljsko nedorečenih projektov – kot so deponirane avtomobilske gume na dvorišču nekdanjega podjetja Wolf v Skakovcih, bioplinarne v Radmožancih, Dobrovniku in ne nazadnje tudi v Bučečovcih – so očitno spodbudile ministrstvo za okolje in prostor (MOP), da je izdalo smernice za stransko udeležbo v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja.
Prizadeti krajani Bučečovec, Dobrovnika in nekaterih drugih krajev so se s svojimi pripombami aktivno vključili v postopek pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj, vendar jim v nobenem primeru ni uspelo dobiti statusa stranskega udeleženca v postopku. V primeru bioplinarne Motvarjevci pa je prizadetim krajanom na podlagi sodne prakse uspelo doseči status stranskega udeleženca v postopku. Sodišče v Ljubljani je namreč na podlagi podobnega primera bioplinarne krajanom ta status priznalo.
Treba pa je ločiti okoljevarstveno soglasje in okoljevarstveno dovoljenje. Pri pridobivanju soglasja mora investitor predložiti študije o morebitnih vplivih na okolje, okoljevarstveno dovoljenje pa pomeni na praktični ravni dovoljenje za obratovanje že zgrajenega objekta. Stranski udeleženci v tej fazi ne morejo več vplivati na to, ali bo objekt stal v njihovem okolju ali ne. Prav tako nimajo možnosti vplivati na odločitve lokalnih skupnosti, ki s podrobnim prostorskim načrtom in lokacijsko informacijo investitorju določijo pogoje, ki jih mora izpolnjevati projekt. V Dobrovniku je občina Bioplinarni Gjerkeš s spreminjanjem oz. prilagajanjem prostorskih aktov dovoljevala širitev objekta.
In kaj po novem pravijo smernice za stranske udeležence v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja? Postopek vstopa je po obrazložitvi v smernicah bistveno enostavnejši kot prej.
Več pa v tiskanem Vestniku.
okoljevarstveno soglasje