Volilna apatija pri mladih je eden največjih izzivov modernih demokracij, ki se še posebej izraža pri evropskih volitvah. V Evropski uniji (EU) mladi, stari od 18 do 30 let, tvorijo približno 15 odstotkov celotne volilne baze. V Sloveniji je bila končna uradna volilna udeležba leta 2019 le okoli 29-odstotna. Najvišja doslej, a še vedno precej pod evropskim povprečjem, ki je tedaj doseglo skoraj 51 odstotkov. Udeležba je bila izrazito nizka v kategoriji mladih, saj je med vsemi, ki so oddali svoj glas, svojo voljo izrazilo le 10 odstotkov slovenskih volivcev, starih od 18 do 30 let. Skupno pa je v tej starostni kategoriji bila udeležba 17,57-odstotna.
Zakaj je volilna udeležba mladih tako pomembna? Evropske volitve imajo velik vpliv na življenje mladih, saj se v Evropskem parlamentu sprejemajo odločitve, ki oblikujejo prihodnost celotne EU. V času, ko se svet sooča z izzivi, kot so podnebne spremembe, digitalizacija, gospodarska neenakost in krepitev avtoritarnih režimov, je sodelovanje mladih ključno za ohranitev demokratičnih vrednot in pravne države.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po soboških ulicah se vozi avtomobil, odet v praznične lučke. Ste ga opazili?
Lastnik avtomobila pravi, da želi z lučkami slediti novodobnim trendom.
Volitve, kjer ne moreš demonstrativno premagati Janše
Tomaž Deželan, politolog in strokovnjak za državljanstvo, volilne študije in politično participacijo s fakultete za družbene vede, pravi, da mladi že tradicionalno manj participirajo na volitvah, kar pa se še posebej kaže na evropskih volitvah. »Evropske volitve so še vedno sekundarne volitve, kjer državljani čutijo, da gre za bitko drugega reda, in jim ne pripisujejo velikega pomena, kar je tudi razlog za nižjo udeležbo, še posebej pri netradicionalnih volivcih, kot so mladi,« pravi Deželan. Kot pojasnjuje, mladi še niso ponotranjili volilnega vedenja, kar jih dela še bolj ranljive za ta pojav. Udeležba je po njegovi oceni odvisna tudi od občutka izenačenosti volilne tekme, a to pri evropskih volitvah, kjer relativni zmagovalec ni toliko pomemben, ne pride v poštev. »Na evropskih volitvah ne moreš demonstrativno premagati Janše, zato tudi ni nekega močnega signala, da bi nekdo na ta način hotel reči Ne določeni politiki,« slikovito oriše strokovnjak.
Deželan meni, da je za povečanje udeležbe treba približati EU državljanom, čeprav to prinaša tudi tveganje, da bi se dodatno razkrile pomanjkljivosti evropskih institucij, ki jim državljani praviloma zaupajo in EU vidijo kot nekaj pozitivnega. »Če bi se EU približala ljudem, bi se tudi volilna tekma na evropskih volitvah preobrazila v primarno in bi se tako povečal interes državljanov, a za kaj takega niti ni vzpostavljenih sistemskih razlogov,« ocenjuje strokovnjak in navede proces imenovanja predsednika Evropske komisije kot tipičen primer oddaljevanja EU od ljudi, kar dela ta evropski prostor za državljane preveč kompleksen.
Marko Lenarčič iz Društva kreativne mladine med razlogi za nizko udeležbo mladih našteje neinformiranost o delovanju EU, zaradi česar mladi nimajo motivacije za udeležbo na volitvah. Ravno tako med mladimi vlada nezaupanje v politične institucije in procese. »Politiki med kampanjami obljubljajo veliko, a nato na obljube pozabijo. Velik del finančnih sredstev se namenja drugim področjem, na mlade pa se velikokrat pozabi, zato tudi nimajo interesa in ga niti ne pokažejo, saj raje gredo s prijatelji na kavo ali na izlet kot pa na lepo sončno nedeljo na volitve,« pravi Lenarčič, ki kot težavo navede še premajhno medijsko pokritost evropskih volitev in evropskih tem.
Mladinske organizacije in institucije so tako zaradi premajhne finančne podpore postale zelo pasivne v vlogi ozaveščanja mladih o evropskih tematikah. »Sami nismo zaznali nobene mladinske organizacije v našem lokalnem okolju, ki bi mlade pozivala k volitvam. Tudi v lokalnem okolju nismo zaznali promocijskega gradiva, kot so plakati ali objave na socialnih omrežjih, ki bi nagovarjali mlade, da se udeležijo volitev,« opozarja Lenarčič. V Študentski organizaciji Slovenije poudarjajo, da je udeležba mladih v Sloveniji tradicionalno nizka na vseh, ne le na evropskih volitvah. Po njihovi oceni mladi raje uporabljajo netradicionalne oblike politične participacije, kot so protesti, družbena gibanja in spletna aktivacija, predvsem zaradi pomanjkanja zaupanja v politične institucije in zato, ker ne verjamejo, da lahko z volitvami dejansko vplivajo na družbene spremembe.
Terensko dela prinaša rezultate
Povečanje udeležbe volivcev je ključni izziv za politične stranke, še posebej v času, ko volilna udeležba upada. Tradicionalni modeli za povečanje udeležbe temeljijo na različnih dimenzijah ukrepov, pojasnjuje Deželan. Ena izmed teh dimenzij je socioekonomski model, ki se usmerja na tiste, ki zaradi svojih okoliščin ne morejo glasovati. Tukaj je ključno, da jih informirajo ne le stranke, ampak tudi mediji, civilna družba in institucije. Pomembno je predstaviti nepristranske in nezlorabljene informacije ter relevantna področja za mlade in kako se stranke pozicionirajo na teh področjih.
Velikokrat ljudje ne morejo glasovati, ker preprosto nimajo časa, saj študirajo, delajo ali imajo druge obveznosti. Ena izmed rešitev bi bila podaljšanje volilnega koledarja, tako da bi se volitve lahko izvajale tudi med tednom ali popoldne. Na Švedskem na primer lahko ljudje glasujejo v trgovinah, ponekod tudi v cerkvah. »Ključno je, da se volilni proces približa ljudem,« poudarja strokovnjak. Druga težava so volilne ovire, kot je postopek glasovanja zunaj kraja svojega prebivališča. Največji izziv pa so, kot pojasnjuje Deželan, tisti, ki zaradi nezaupanja nočejo glasovati. Da bi povečali zaupanje, morajo biti politiki iskreni in izpolnjevati svoje obljube ter predvsem biti pri njih realni. To je težko in dolgotrajno delo, a nujno za dvig zaupanja. Pomembno je tudi, da volivci verjamejo, da vsak glas šteje. »To se je dokazalo v praksi, saj so bili ne nazadnje že župani zaradi izenačenosti izvoljeni z žrebom,« poudarja Deželan, ki kot tretjo dimenzijo navede še mobilizacijo volivcev.
Po njegovem mnenju se v Sloveniji stranke ne trudijo dovolj, da bi šle od hiše do hiše in nagovarjale volivce. Primer Lojzeta Peterleta iz leta 2009, ki je z avtobusom prepotoval Slovenijo, ter kampanja Boruta Pahorja za predsednika republike pa sta dokaz, da terensko delo prinaša rezultate. »Vendar je to naporno delo, ki terja veliko vloženega truda. Politiki so postali preleni, a tisti, ki investirajo več časa in truda, na koncu tudi dosežejo boljše rezultate,« podčrta strokovnjak.
Informiranje in znižanje volilne starosti
Lenarčič meni, da je za izboljšanje udeležbe mladih treba okrepiti izobraževanje o evropskih institucijah in njihovi pomembnosti, povečati zaupanje v politični sistem, spodbuditi politične stranke k nagovarjanju mladih ter zmanjšati administrativne ovire za glasovanje. Izpostavlja tudi šolski sistem in poudarja, da bi bilo »treba povečati in vključiti vsebine o delovanju EU, političnih sistemih in pomenu volitev v šolski kurikulum«. Organizacija delavnic, simulacij volitev in debat v srednjih šolah, univerzah ter mladinskih organizacijah bi po njegovi oceni dodatno pripomogla k ozaveščanju mladih o pomembnosti politične participacije. Ravno tako je ključna podpora lokalnih in nacionalnih političnih odločevalcev pri nagovarjanju mladih. »Pomembno je, da se lokalni politični odločevalci povežejo z mladinskimi organizacijami in pripravijo pogovorne delavnice, kjer bi lahko pridobili informacije o tem, kako izboljšati položaj mladih in njihove življenjske razmere. To bi mladim omogočilo, da se bolj vključijo v svoje lokalno okolje in ga ne zapuščajo,« navede akter na področju mladinskega dela.
Ravno tako je po njegovem mnenju ključno spodbujanje mladih kandidatov in omogočanje večjega vključevanja mladih v politične stranke in odločevalske procese. »V Društvu kreativne mladine smo v sklopu evropskega leta mladih predlagali marsikatero spremembo na področju mladinskega dela, vendar noben naš predlog ni bil uresničen,« je kritičen Lenarčič. Med predlaganimi spremembami so bili mladinski občinski svet, prisotnost mladih na sejah mestnega sveta ter izbor predstavnikov mladih v mestnih četrtih in kulturnih dogajanjih. Večjo participacijo mladih bi lahko omogočili tudi z uvedbo elektronskega glasovanja, še navaja Lenarčič, z znižanjem volilne starosti na 16 let, kar so nekatere evropske države že uvedle, in z uvedbo participativnih proračunov.
Deželan glede znižanja volilne starosti meni, da gre predvsem za signal, da so mladi volivci pomembni, pri čemer jih je smiselno vključiti v politični prostor, dokler so še znotraj institucij. Zaradi tega se pri njih oblikuje politični profil in spodbuda k volitvam, kar je pomembno za utrjevanje volilnega vedenja. Deželan poudarja, da je ta pristop pomemben, ker »so volitve vedenje, ki ga utrjuješ s ponavljanjem«. Kljub temu da se pri kategoriji 18-letnikov morda na kratki rok ne vidi takojšnjega povečanja volilne udeležbe, je ključnega pomena, da se vzpostavi premostitev med državljansko vzgojo in dejanskim političnim vedenjem. Pozitivni učinki znižanja volilne starosti so bili opaženi tudi v državah, ki so to prakso že uvedle.
Deželan pravi, da so raziskave pokazale, da ni bilo negativnih posledic, kot je denimo odločilen vpliv staršev na volilno izbiro mladih. Ravno nasprotno. »Otroci so informirali starše in ne obratno, kar kaže na pozitiven vpliv informiranih mladih volivcev,« zatrjuje strokovnjak. Tudi v Študentski organizaciji Slovenije se strinjajo, da je znižanje volilne starosti eden izmed ukrepov, ki bi privabili mlade volivce. »Še pomembnejši pa je pomen izobraževanja volivcev za dvig državljanskih kompetenc in odgovorne participacije,« menijo v krovni organizaciji študentov. Volilna apatija mladih v Sloveniji in tudi drugod po Evropi je tako izziv, ki se ga je treba lotiti z večplastnim pristopom in angažiranjem vseh deležnikov.
Ali je na tem področju prišlo do pozitivnih premikov, bomo lahko kmalu videli. V nedeljo, 9. junija, ob 7. uri se bodo po Sloveniji odprla vrata 2981 volišč, kjer bo več kot 1,6 milijona volilnih upravičencev volilo devet poslancev v Evropski parlament in odločalo o štirih referendumskih vprašanjih. Raziskava Eurobarometer je pokazala, da se namerava kar 64 odstotkov mladih udeležiti volitev, a v Sloveniji le 53 odstotkov vprašanih. Enako udeležbo napovedujejo še mladi Ciprčani, nižjo pa le še vrstniki v Litvi, Latviji in Estoniji ter na Madžarskem in Malti. Na samem dnu so mladi iz Luksemburga z 41 odstotki. Raziskava je pokazala še, da mladi v Sloveniji močno podpirajo pobude za ohranjanje miru, krepitev mednarodne varnosti in spodbujanje mednarodnega sodelovanja. Poleg tega jih zanima boj proti revščini in gospodarski ter socialni neenakosti.
Kaj menijo podmladki strank
V Gibanju Svoboda Mladi pravijo, da bi lahko višjo volilno udeležbo mladih dosegli predvsem z ozaveščanjem v formalnem izobraževanju in tudi na neformalni način. »Mladi morajo biti del zgodbe, ne samo nemi opazovalci,« pravijo. Mladim bi morali na preprost način predstaviti pozitivne plati članstva v Evropski uniji (EU). Podpirajo tudi znižanje volilne starosti na 16 let, a menijo, da bi to morali uvajati postopoma, najprej na lokalnih volitvah. Pomembno je, da se mladim predstavijo teme, ki jih zanimajo, kot so duševno zdravje, legalizacija konoplje, klimatske spremembe, in da se poudari vpliv EU na njihova življenja skozi programe, kot so Erasmus, prosti prehodi mej in Discover EU.
Mlada Slovenija (NSi) poudarja, da je pomembno mlade vzgajati v ljubezni do domovine in EU. »Evropa mora biti tudi malo tvoja, da boš hvaležen zanjo,« pravijo v NSi. Menijo, da izobraževalni sistem naredi premalo za vzgojo aktivnih državljanov in da znižanje volilne starosti ne bi spodbudilo več mladih k odhodu na volišča. »Mladi tudi pri 18 letih ne odidejo na volišča, zakaj bi verjeli, da bodo prej.«
Mladi Forum SD opozarja, da mladi ne verjamejo več obljubam politike. »Od obljub se pač ne da živeti,« pravijo. Poudarjajo potrebo po aktivnem vključevanju mladih pri sprejemanju politik. Podpirajo znižanje volilne starosti, a ob hkratnem povečanju pozornosti na državljansko vzgojo in etiko v izobraževalnem sistemu. »Znižanju volilne starosti smo naklonjeni, če bi se ob istem času v izobraževalnih načrtih večja pozornost posvetila državljanski vzgoji in etiki.«
Potrebna povrnitev zaupanja
Damijan Zrim, poslanec in trenutni predsednik Kluba mladih poslancev, meni, da je nizka volilna udeležba med mladimi rezultat nizkega zaupanja v Evropsko unijo (EU). »Evropska unija je mlade že večkrat pustila na cedilu, zato moramo s svojim delom in dejanji povrniti njihovo zaupanje,« pravi Zrim. Poudarja, da podpira znižanje volilne starosti, vendar bi to morali uvajati postopoma, ob hkratnem izobraževanju mladih o delovanju države in EU. Zrim trdi, da do neke mere razume nezaupanje mladih. »Tukaj nastopi odgovornost politikov, da s svojim delom – in to že v prihodnjem sklicu parlamenta v Bruslju – in s svojimi dejanji povrnejo zaupanje mladih za skupno prihodnost, za stabilnost pravične, solidarne in enotne EU. Čas je, da EU naredi več kot zgolj prodaja upanje,« je jasen Zrim, ki dodaja, da si vsi mladi, ne glede na politična prepričanja, želijo živeti v varnem, zdravem in čistem okolju, kjer so za svoje delo dostojno plačani, imajo dostop do zdravnika in do zdrave domače hrane. »To so ključne teme, ki jih mora politika postaviti v prvo vrsto,« podčrta mladi poslanec.