Le kdo ne pozna izjemno priljubljenega koktajla gin tonic? Gre za osvežilen koktajl, kombinacijo tonika in gina z dodatkom različnih vrst sadja, cvetov ali zelišč. Odlikuje ga pestra in bogata aroma, ki se ujema z različnimi vrstami ginov, pri čemer ima ključno vlogo tudi postopek destilacije.
Različni postopki destilacije so eden glavnih razlogov za unikatne okuse gina, zaradi česar lahko danes izbiramo med neskončnimi vrstami in okusi gina. Zelo malo verjetno je, da bo šel gin kdaj ven iz mode, saj je vedno več craft mikrodestilarn, ki improvizirajo z različnimi okusi.
Osnovne sestavine gina
Gin je alkoholna pijača destilirana iz žitnega žganja in aromatizirana z različnimi zelišči, jagodami brina ter drugimi sestavinami. Ključna sestavina gina je brin, ki pripomore k značilnemu okusu te pijače.
V bistvu ima gin zelo podobno osnovo kot vodka, vendar svoj karakter pridobi ravno s postopkom ponovne destilacije. Ponovna destilacija ni osnovni pogoj poimenovanja gina, je pa najbolj pogost. Gin bi po definiciji lahko pridobili tudi z namakanjem brinovih jagod v nevtralni alkohol, bi pa pridobljena pijača imela tudi barvo, kateri se s samo destilacijo izognemo.
Ne glede na to kaj dodamo v postopku destilacije, je obvezna sestavina vsakega gina brin. Brinove jagode rastejo na grmovju polnem trnja in se obirajo ročno od meseca oktobra do februarja. Med seboj se razlikujejo po okusu, na splošno pa so znane po svojem cvetnem vonju ter okusu z notami lesa in iglavcev.
Izbira ostalih sestavin gina je odvisna predvsem od tega, kakšen okus (profil) le-tega želimo doseči. Nekateri klasični gini imajo pridih svežine in citrusov, ker imajo dodano svežo ali posušeno lupino citrusov.
Poleg citrusov se ginu dodajo tudi začimbe in zelišča, kot so koriander, angelika orešček, bezeg, vanilija, sladki koren, rožmarin, sivka, hibiskus in še mnogo drugih. Brinje, koriander, angelika in citrusi su najpogostejše sestavine gina.
Kako poteka proces destilacije gina?
Destilacija je postopek ločevanja zmesi tekočin na osnovi različnih vrelišč. Bistvo postopka je v tem, da se zaradi različnih vrelišč voda in alkohol uparita pri različnih temperaturah, zaradi česar se alkoholni hlapi ločujejo od vodnih in tako nastane tekočina z večjo vsebnostjo alkohola.
Postopek destilacije gina najpogosteje sestavljajo naslednje faze:
- Namakanje ali maceracija - pred samo ponovno destilacijo začetni alkohol iz 96% vsebnosti alkohola razredčimo z destilirano vodo na 60%. V njem namakamo določene sestavine (do 36 ur), da se prične proces raztapljanja eteričnih olj v alkoholu in s tem dobimo veliko okusa. Te potrebujejo nekoliko več časa, da se izloči optimalen okus.
- Zmes se nato prelije v destilator in ponovno razredči z destilirano vodo na 30% alkohola, saj je to osnova za ponovno destilacijo.
- Destilat, ki nastane med postopkom destilacije, ni v celoti ustrezen za uživanje. Prestreči je potrebno nekaj decilitrov na začetku postopka (temperatura v kotlu okoli 84 stopinj), saj je nasičen z eteričnimi olji, ki pri mešanju z vodo naredijo izdelek moten. Prav tako se zavrže zadnja faza destilacija, saj vsebuje arome, ki niso prijetne na okus in vonj.
- Najbolj kvaliteten del destilata ima po končani destilaciji vsebnost alkohola nad 70% in tega je potrebno takoj mešati z destilirano vodo na jakost končnega produkta (nad 37%).
- Zelo pomemben je korak staranja v inox sodu (barvno nevtralen), ki traja nekaj tednov. V tem koraku se molekule etanola, vode in eteričnih olj povežejo.
Destilacija gina je umetnost, ki zahteva poznavanje različnih sestavin, natančen nadzor temperature in prefinjenost. Rezultat je izjemno priljubljena pijača, ki jo ljubitelji gina cenijo zaradi bogatega okusa in kompleksnosti arome.
Vsak gin začne svoje življenje kot nevtralna (pogosto žitna) žgana pijača. To je v bistvu etanol in voda, ki smo ga pridobili z zgoraj omenjenim postopkom destilacije. Nato pa se s postopkom ponovne destilacije dodajo arome od katerih so ključne brinove, ki ključno vplivajo na pestrost okusov gina in s tem posledično tudi na raznolikost gina.
V zadnjih letih je prišlo do porasta različnih proizvodnih metod gina, zato ni nič nenavadnega, da v zadnjem času beležimo rast craft mikro destilarn, ki sicer uporabljajo tradicionalne postopke destilacije, vendar s številnimi inovacijami in kakovostnimi sestavinami.
Pri tem zelo radi eksperimentirajo z različnimi okusi in aromami, zato je gin v tem primeru izdelan le v manjših serijah – pravimo mu craft gin.
Torej, naslednjič, ko boste pili gin, pomislite tudi na vse posamezne rastline, ki so v vašem kozarcu, proces destilacije in uporabljeno metodo za njegovo pripravo. Na koncu pa vam preostane le še, da uživate v njegovem edinstvenem okusu.