Zaposleni na pomurskih občinah so bili, tako kot zaposleni v zdravstvu, policiji, službah socialnega varstva in drugih državnih organov, upravičeni do izplačila dodatkov za delo v rizičnih razmerah ter za nevarnost in posebne obremenitve. Z razglasitvijo epidemije je bil namreč izpolnjen eden od pogojev za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah, ki ga opredeljuje kolektivna pogodba za javni sektor. Med prvo epidemijo je vlada z zakonom o interventnih ukrepih za omejitev epidemije covida-19 in njenih posledic za javni sektor uvedla še en dodatek, to je dodatek za nevarnost in posebne obremenitve. Na občinah pa je, kot izhaja iz odgovorov na naša vprašanja, običajno župan kot enega od kriterijev za izplačilo dodatkov zaposlenim sprejel še sklep o oceni ogroženosti za posamezna delovna mesta in opravila v občinski upravi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Gornji Radgoni podpisali Zeleno zavezo slovenskega turizma
Pridobitev znaka Slovenia Green predvidoma do konca leta
Za primerjavo med občinami smo kot presečni mesec izbrali mesec november. V novembru so najvišji posamični dodatek med pomurskimi občinami po zbranih podatkih izplačali na Občini Lendava, in sicer direktorju občinske uprave 1.162,20 evrov v bruto znesku. Drugi najvišji znesek (839,48 evrov bruto) za mesec november je bil izplačan na moravskotopliški občini enemu od dveh inšpektorjev medobčinske inšpekcije in redarstva, ki ima pristojnosti na območju več goričkih občin. Tretji najvišji znesek je bil izplačan poslovni sekretarki na Občini Radenci, ki je prejela 794,04 evrov bruto dodatka.
Več v novem Vestniku. Kot rečeno, dvaindvajset pomurskih občin je svojim uslužbencem izplačalo za 385.703,67 evrov bruto tovrstnih dodatkov, največ, 115.357,96 evrov bruto, so izplačali na ljutomerski občini. Občini Apače in Veržej lani nista izplačali prav nobenih dodatkov za delo v tveganih razmerah, občine Odranci, Tišina in Sveti Jurij ob Ščavnici pa do dveh zastavljenih rokov niso odgovorile na naša vprašanja.