V Sloveniji je bilo letos s koruzo skupno posejanih okrog 70 tisoč hektarjev, od tega je približno ena tretjina površin namenjena za silažo, preostalo pa za zrnje. V Pomurju je s koruzo posejano približno 21 tisoč hektarjev, glavnina za spravilo zrnja. Spravilo koruzne silaže glavnega posevka je po besedah Boštjana Ferenčaka, strokovnjaka za poljedelstvo in ekološko kmetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota, končano. Zaradi visokih temperatur se je začelo in končalo bolj zgodaj kot prejšnja leta.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Vpliv vremena
Tudi spravilo koruze za zrnje se je zaradi suše predvsem na lažjih tleh začelo zelo zgodaj, že prve dni septembra, obilno deževje, ki je sledilo, pa je za nekaj časa prekinilo spravilo. Žetev se bo tako nadaljevala takoj, ko bodo vremenske razmere primerne za to. Že spravljeno zrnje ima po besedah Ferenčaka nizko vsebnost vlage, večinoma od 14- do 20-odstotno.
Letošnje razmere za pridelavo koruze so bile pestre. Pogoji za setev so bili izpolnjeni že zelo zgodaj, temperatura tal v setveni globini je bila namreč 5. aprila okrog 12 stopinj Celzija, zato se je zelo zgodaj začela tudi setev. Vznik koruze je bil dober, nato pa so sledile obilne padavine maja, ki so povzročale težave predvsem na težjih in manj odcednih tleh. »Po majskih padavinah je sledila intenzivna rast koruze. V juliju in avgustu smo bili priča izredno visokim temperaturam, ki so povzročale težave predvsem na lažjih tleh, kjer je bila koruza podvržena pomanjkanju vode in sušnemu stresu. V nekaterih primerih so bile tudi motnje pri oprašitvi koruze, to opažamo predvsem pri kombinaciji poznejše setve in višjega zrelostnega razreda koruze,« je pridelovalno sezono opisal Ferenčak.
Razlike v pridelkih glede na tip tal
Tudi pridelek bo zelo različen in v veliki meri odvisen od tega, v kakšnem tipu tal je potekala pridelava. Velik izpad pridelka bo po besedah strokovnjaka za poljedelstvo na lahkih prodnatih tleh, ki so bila prizadeta od suše in vročine v juliju in avgustu, prav tako bodo nekoliko nižji pridelki na težkih in manj odcednih tleh, kjer je bila koruza prizadeta predvsem maja v času obilnih padavin. »Pričakujemo, da bodo letošnji najboljši pridelki koruze na srednje težkih tleh, ki so najbolje kljubovala majski moči ter poletni vročini in suši. Ocenjujemo, da se bodo letošnji posamezni pridelki za zrnje gibali med 5 in 15 tonami na hektar.«
Odkupne cene
Letošnje odkupne cene koruze so nekoliko višje kot lanske. Sveže zrnje s 25-odstotno vlažnostjo se odkupuje po 120 do 125 evrov po toni (lani 110 evrov), medtem ko se suha koruza odkupuje po 170 evrov za tono (lani približno 10 evrov manj).