Povprečna samoocena zadovoljstva z osebnimi odnosi s sorodniki, prijatelji, sosedi in kolegi na delovnem mestu je bila, na lestvici od 0 do 10, 8,6. Doslej je bila to najvišja dosežena vrednost v vseh merjenih zadovoljstva. 92 odstotkov oseb je svoje zadovoljstvo z osebnimi odnosi ocenilo z ocenami od 7 do 10.
39 odstotkov anketiranih je finančno stanje gospodinjstva v letu 2018 ocenilo z ocenama 7 in 8, 13 odstotkov pa jih je podalo najvišji oceni. Z ocenami od 0 do 4 je finančno stanje ocenilo 17 odstotkov oseb. V primerjavi s povprečno stopnjo zadovoljstva s finančnim stanjem gospodinjstva leta 2013 se je ta leta 2018 zvišala za 0,7, in sicer s 5,6 na 6,3. Kot pojasnjujejo na SURS-u, na stopnjo zadovoljstva s finančnim stanjem v precejšnji meri vpliva tudi subjektivno dojemanje finančnega položaja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Zadovoljstvo s službo
Stopnja zadovoljstva s službo oziroma z delovnim mestom je znašala 7,5. Bistvenih razlik ni bilo opaziti med spoloma in med tistimi, ki so zaposleni ali samozaposleni. Sicer pa je bila stopnja zadovoljstva najvišja v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter v izobraževanju (8,1), najnižja pa v dejavnostih trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil (7,1).
Z dolžino svojega prostega časa je zadovoljna tretjina sodelujočih v raziskavi, sicer pa je povprečna samoocena znašala 7,2. Najmanj so bile s porabo prostega časa zadovoljne osebe, ki so stare od 35 do 44 let, ter tiste, stare od 45 do 54 let (6,7), najbolj pa so zadovoljne tiste, ki so stare 65 ali več let (7,9).
Zadovoljstvo z življenjem Slovenci ocenjujejo z oceno 7,3. Na stopnjo zadovoljstva vplivajo predvsem zdravje, položaj na trgu dela, finančno stanje, izobrazba in drugi dejavniki, kot so prosti čas, prijatelji ter medosebni odnosi. Zadovoljstvo je povezano tudi z občutkom sreče. Tisti, ki so se počutili srečni ves čas, so zadovoljstvo ocenili s povprečno oceno 8,5, tisti, ki pa v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem niso bili srečni, so podali oceno 4,5. Skoraj šest od desetih oseb, starih 16 ali več let, je bilo ves čas ali večino časa srečnih. Nervoznih jih je bilo ves čas ali večino časa 12 odstotkov. Pri tem je delež pri ženskah (14 %) nekoliko višji od moških (10%). V primerjavi z letom 2013 se je delež tistih, ki so se ves čas ali večino časa počutili srečni, znižal za 6 odstotnih točk. Leta 2013 je bil ta 65-odstotni, v letu 2018 pa 59-odstotni.
