Kako varna so pomurska vodna zajetja? 

Kako blizu glavnih tranzitnih poti oziroma železniških in prometnih povezav so pomurska vodna črpališča? So pomurska vodna zajetja ob podobnih nesrečah ogrožena? Kako bi morebitno onesnaženje vplivalo na oskrbo prebivalcev s pitno vodo? In kakšni ukrepi so predvideni, če bi prišlo do razlitja nevarnih snovi v bližini vodnih zajetij vseh treh sistemov pomurskega vodovoda?

Deset občin z najvišjo stopnjo ogroženosti

Najbolj obremenjena odseka pomurske železnice sta enotirna proga Ormož–Ljutomer, po kateri pelje dnevno vsaj 40 vlakov, in Murska Sobota–Hodoš z nekaj vlaki manj. Čeprav so železniške nesreče redke, so posledice lahko katastrofalne tako za potnike kot za okolje v primeru iztekanja nevarnih snovi. Po oceni ogroženosti ob železniških nesrečah, ki jo je pripravilo ministrstvo za obrambo, je kar deset pomurskih občin uvrščenih v četrti, najvišji razred. Oceno ogroženosti v primeru železniške nesreče je za pomursko regijo izdelala tudi Izpostava uprave za zaščito in reševanje Murska Sobota.

Nesreče z nevarnimi snovmi takoj za neurji

Za Pomurje obstaja načrt za zaščito in reševanje ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami, načrt pa temelji na globalni oceni ogroženosti pomurske regije, ki zajema možne nesreče. Največja nevarnost v Pomurju so poplave in neurja z močnim vetrom, takoj za tem nesreče z nevarnimi snovmi, nesanirane naftno-plinske vrtine, množična nesreča na avtocesti in množični pojav kužnih bolezni pri živalih. Ni sistema, pravi vodja izpostave Martin Smodiš, v katerem bi lahko obvladovali vsa tveganja, ki jih lahko doživimo, tako z vidika varstva fizične integritete ali varnosti premoženja v Pomurju. In noben sistem ne more v trenutku na kraju dogodka zagotoviti vse pomoči, ki jo prizadeti potrebujejo in tudi pričakujejo, pa čeprav so reševalne službe še tako hitre in učinkovite. To je poudaril Smodiš tudi v luči nedavne železniške nesreče, zaradi katere se je razlilo od 10 do 15 tisoč litrov kerozina, dogodek pa je ogrozil rižanski vodovod, iz katerega se oskrbuje okoli 90 tisoč porabnikov vode, v turistični sezoni tudi do 130 tisoč.

Avtocesta poteka ob vodnih zajetjih

Po podatkih Policijske uprave Murska Sobota v zadnjih letih regijo v povprečju prečka več kot 3,1 milijona potnikov, prav tako zaznavajo trend povečevanja tovornega prometa. Pokrajino ob reki Muri prevozi vsaj 4500 tovornjakov na dan, tudi do 5000, avtocesta A5 med Pincami in Mariborom pa je denimo od vodnih virov sistema A, to sta Gaberje in Turnišče, oddaljena 2,5 oziroma 1,5 kilometra.
»Vodna vira Turnišče in Gaberje sta odmaknjena od vplivnega območja avtoceste. Smer vodnih tokov podzemne vode je skorajda vzporedna z avtocesto, zaradi tega je vpliv takega izrednega dogodka na vodna vira zanemarljiv. Navedena vodna vira zaradi tranzita nista ogrožena oziroma je stopnja ogroženosti nizka in zanemarljiva. Dodaten razlog za navedeno oceno tveganja je tudi slaba prepustnost geološke plasti ob avtocesti,« razloga za preplah ob morebitnem izrednem dogodku na pomurski avtocesti ne vidi Stanislav Gjerkeš, tehnični vodja podjetja Eko park, ki upravlja sistem A pomurskega vodovoda. Upravljavec ima izdelan tudi načrt oskrbe in ukrepov za morebitne izredne razmere ali nepredvidljive dogodke. Če bi se že zgodilo onesnaženje vodnega vira Turnišče, je mogoča oskrba celotnega dolinskega vodovodnega sistema iz zajetja Gaberje. »V primeru izrednih razmer v vodnem viru Gaberje tehnični vodja upravljavca obvesti poveljnika občinskega štaba civilne zaščite, ki v skladu s pooblastili aktivira občinske službe in gasilska društva, ki razpolagajo z ustrezno opremo za razvoz pitne vode,« še razloži Gjerkeš, ki doda, da ima Eko park do potankosti izdelan načrt oskrbe s pitno vodo v primeru izrednih razmer ali nepredvidljivih dogodkov na območju vodovoda sistema A.
Vodo v zajetju Gaberje črpajo iz globine 18 metrov, kar je tretji vodonosni sloj. Nad njim sta dva sloja ilovice, ki zagotavljata dobro zaščito vodnega vira pred onesnaženjem. Turniško in gabersko vodno črpališče oskrbujeta približno 21 tisoč porabnikov vode.

Ekološka kriminaliteta ima dve žrtvi
»Včasih je bilo onesnaževanje okolja nekaj normalnega in popolnoma sprejemljivega. Ljudje niso videli nič spornega v odlaganju odpadkov sredi gozda in podobnih dejanjih. Toda odkar se zavedamo vpliva, ki ga ima naša nemarnost za okolje, se je ta odnos počasi začel spreminjati in z leti se je lahko videla velika sprememba v družbi in posledično tudi v zakonodaji. Poleg tega ima ekološka kriminaliteta dve žrtvi — okolje in človeka. Okolje je neposredna ali primarna žrtev, človek pa je posredna ali sekundarna,« pravi Prekmurka Katja Eman, doktorica varstvoslovja z mariborske fakultete za varnostne vede, ki je ob profesorju kriminologije in nekdanjem dekanu te fakultete Gorazdu Mešku orala ledino na področju ekološke kriminalitete v Sloveniji.

Najbolj ranljivo Mursko polje

Upravljavca sistemov B in C razpolagata s podobnimi protokoli. Po besedah Maje Vogrinec, tehnologinje za področje oskrbe s pitno vodo v Javnem podjetju Prlekija, ki skrbi za sistem C, je za varnost zajetij poskrbljeno tudi s fizičnim varovanjem okolice zajetij, kjer so žične ograje. »Glede na to, da večina zajetij leži v bližini kmetijskih površin, imamo z najbližjimi lastniki zemljišč okrog zajetij sklenjen dogovor o neuporabi gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. V primerih onesnaženja ali izlitja nevarnih snovi v bližini zajetij pa bi ukrepali v skladu z načrtom delovanja ob izrednih dogodkih, o dogodku bi še obveščali pristojne inšpekcijske službe in javnost, kot se je to nedavno zgodilo ob izlitju snovi iz bioplinarne Kolar v Borecih,« opiše Vogrinčeva, ki prida, da kot upravljavec vodovoda nimajo vpliva na tranzitni promet.

Iz vodnega zajetja Lukavci se oskrbuje okrog 12 tisoč prebivalcev, njegov vodni vir pa je podtalnica aluvijalnega vodonosnika – vodonosnik z medzrnsko poroznostjo – Murskega polja. Črpališče Lukavci pitno vodo črpa iz treh globinskih vodnjakov: kopanega centralnega vodnjaka globine 19 metrov ter dveh vrtanih vodnjakov z globino 21 in 23 metrov. Mota, drugo pomembnejše črpališče vodovoda sistema C, oskrbuje okrog 2800 prebivalcev. Nedaleč od obeh vodnih virov poteka železniška proga, ki v krajši dolžini prečka celo vodovarstveno območje črpališča Mota.

Podzemna voda se pretaka vzporedno z Muro

Gorički del pomurskega vodovoda ima prav tako izdelane ukrepe za izredne razmere, načrt pa je, tako Boris Petric, potrdil svet ustanoviteljic javnega podjetja Vodovod sistema B. Črpališče v Krogu je najpomembnejši in najkakovostnejši vodni vir sistema B, ki trenutno zagotavlja pitno vodo za 46 tisoč prebivalcev iz 12 občin v Prekmurju. Vodno zajetje je le dober kilometer od pomurske avtoceste, ker pa se podzemne vode pretakajo vzporedno z reko Muro in v smeri njenega toka, morebitno izlitje nevarnih snovi lahko ogrozi podtalnico nižje od črpališča. Vodovarstveno območje za kroško vodno zajetje se razprostira severozahodno ob levem bregu Mure vse do vasi Tropovci.
Na tem območju so nevarnost za onesnaženje podtalnice še številne opuščene gramoznice.

Po avtocesti tudi strupi
Policijska uprava Murska Sobota je med prvimi policijskimi upravami v državi že v letu 2010 začela opozarjati na ekološko kriminaliteto, ki lahko ogrozi oskrbo Pomurja s pitno vodo: »Poleg splošnega kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja, kot so nezakonito odlaganje sodov z odpadnimi olji, nezakonito odlaganje gradbenih odpadkov, nezakonit posek dreves, nezakonita gradnja steze za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju, prevladujejo še kazniva dejanja mučenja živali, nezakonitega lova in onesnaženja pitne vode, ki je pogosto povezano s kršitvami vnosa mejnih vrednosti nevarnih snovi in gnojil v tla. Izkušnje tujih varnostnih organov in opažanja na terenu nakazujejo, da bo v prihodnje na območju naše policijske uprave treba več pozornosti nameniti ilegalnemu odlaganju nevarnih odpadkov in ilegalnim izpustom, svoje pa je prispevala tudi avtocesta, kjer iz dneva v dan narašča tranzit in z njimi tudi ilegalni prevozi nevarnih in strupenih snovi.«