Tvegamo, ker ne varčujemo v tveganih naložbah
Andrej Petek, član uprave Triglav Skladi, pravi, da se vse bolj zavedamo, da bo treba za svojo (dostojno) pokojnino varčevati. V slovenskem primeru naj bi bilo tri četrtine takšnih, ki se tega zavedajo, zato smo preveč pesimistični glede te problematike. Je pa po Petkovem mnenju res, da Slovenci neučinkovito varčujemo za starost in imamo kar polovico svojega premoženja v bančnih depozitih, za katere pa vemo, da zadnja leta prinašajo skoraj ničelne obresti - ter ob upoštevanju letne inflacije realno celo negativne donose. Po njegovem je ironija, da veliko tvegamo, ker ne varčujemo v tveganih naložbah, s tem pa se odpovedujemo potencialno višjim donosom.Prav tako, pravi Petek, ne ravnamo racionalno, ko so rekordni prilivi denarja recimo v vzajemne sklade (ti so primerni za varčevanja z nizkimi mesečnimi zneski) ravno v letu dni po rekordnih donosih, saj vsi gledajo visoke pretekle donose, rekordni odlivi pa ravno leto dni po daljšem obdobju padanja vrednosti točk vzajemnih skladov. "S tem naredijo fatalne napake, ko varčevalci zgrešijo odboje tečajev navzgor," je prepričan Andrej Petek, ki zagovarja tudi globalno razpršenost naložb. Poudarja še, da je problem, ker začne velika večina varčevati šele po 35. letu starosti, saj je časovna dimenzija pomembna, in tudi zato so prihranki Slovencev bistveno nižji od povprečja v EU državah.
Po 50 letih ob 96 odstotkov vrednosti
Direktor Finančne skupine Prima Marko Ploj pa poudari, da je idealni varčevalec tisti, ki od svoje prve plače varčuje deset do 15 odstotkov. Mogoča varčevalna oziroma naložbena oblika so tudi nepremičnine, ampak s temi se je treba precej ukvarjati, tudi pri morebitni izterjavi najemnin. Ploj bi varčevalcem kot naložbo za pokojnino priporočal globalni naložbeni sklad, ko bi lahko ob nekem realno pričakovanem donosu okrog šestih odstotkov letno z mesečnimi vplačili 300 evrov od 25. do 53. leta starosti zbrana sredstva narasla vse do 300 tisoč evrov, kar pa bi pri tej starosti že lahko za koga pomenil dovolj velik znesek za (predčasno) upokojitev. Ob tem doda, da v povprečju delnice prinašajo devetodstotni nominalni donos letno, če pa imamo denar shranjen nekje v trezorju, ta v 50 letih zgolj zaradi inflacije realno izgubi 96 odstotkov vrednosti. Vzajemnim skladom so zaradi nizkih stroškov dobra alternativa t. i. ETF skladi (kotirajoči indeksni skladi, ki sledijo posameznim borznim indeksom), a dobri upravljavci to stroškovno razliko nadoknadijo z nadpovprečno dobrim upravljanjem.
Matjaž Lorenčič, predsednik uprave KBM Infond, se strinja, da se dolgoročno donosi v delnicah ali recimo v vzajemnih skladih gibljejo od 7 do 9 odstotkov. V začetku varčevanja si lahko, tako Lorenčič, privoščimo več tveganja, sčasoma pa to tveganost znižujemo, a ne smeš iracionalno ali preveč emocionalno nalagati denarja, ker se potem delajo napake. Ob tem Matjaž Lorenčič pove, da se manjše napake pri nalaganju denarja še oproščajo, nikakor pa ne fatalne napake, ko smo lahko ob večji del privarčevanega denarja, zato preveliko tveganje prav tako ni priporočljivo. Velikokrat nas pohlep vodi v iracionalne odločitve, ko so vlagatelji po hitrem zaslužku pripravljeni preveč tvegati. Že pri 35 letih starosti naj bo naložbeni portfelj sektorsko in geografsko razpršen, prav tako pa Lorenčič ni zagovornik tega, da pa bi ob upokojitvi prav ves denar dali v varne naložbe, po njegovem bi 30 do 35 odstotkov moralo ostati v delniških naložbah.
Toda v Sloveniji bo še dolga pot, ko se bo varčevalce v večji meri od bančnih depozitov preusmerilo na primer v delnice, saj je še boleč spomin, ki jih je utrpelo 100 tisoč delničarjev Nove KBM in drugih bank, ki so bili leta 2013 razlastninjeni. Tedaj so se mnogi sploh prvič srečali z delnicami, in ta njihova izkušnja gotovo ni bila najboljša. Smo pa v obdobju nizkih (bančnih) obrestnih mer, zato vseeno iščejo alternative, da bi dosegali višje donose - in ne le nekaj stotink odstotka letno. Imamo naložbe na Ljubljanski borzi z relativno visokimi dividendnimi donosi, potem so tu banke, ki bodo v prihodnje zagotovo spet dajale višje bančne obresti, pa zasebni kapital in zasebne naložbene projekte, plemenitenje premoženja je mogoče tudi z odkupi terjatev. Najpomembnejše od vsega pa je, da nikakor ne obupujemo prehitro, ko (in če) se lotevamo projekta - (predčasna) upokojitev.
Denar je neomejen, čas pa ni
Kot je zapisala Hillary Hoffower v časniku Business Insider, je zgodnja upokojitev polna presenečenj. Če pustimo ob strani kritiko, ki so je lahko takšni upokojenci deležni od prijateljev in družine, ter da ne obstaja količina denarja, o kateri smo lahko povsem prepričani, da bo zadoščala za primeren standard do konca življenja. Mnogi se ob tem še sprašujejo, kaj naj bi počeli v prostem času. Veliko ljudi, ki so se zgodaj upokojili, je bilo presenečenih nad tem, kar jih je pričakalo. Vsekakor niso želeli preveč odlašati z upokojitvijo, nekateri so celo menili, da so z njo predolgo čakali, ob tem pa dodali, da pri odločitvi za zgodnjo upokojitev denar sploh ni bil odločujoč faktor.Joe Olson, ki se je z ženo, s katero pišeta blog o pustolovščinah, upokojil že pri 29. letu, je povedal, da boš po vsej verjetnosti po sami upokojitvi dobro, in če ne, se ti lahko kasneje v življenju pojavi toliko priložnosti, da lahko zaslužiš še več denarja, kakor si ga prej.
Chris Reining, ki je pri 37-ih sam, brez dedovanja, ustvaril milijardno premoženje, prav tako piše blog in trdi, da mu je žal, ker se ni upokojil že prej. Pravi, da je glede denarja hecno to, da vedno misliš, da ga potrebuješ več, pa tudi ko imaš denarja dovolj, misliš, da ga nimaš. "Postati finančno neodvisen ni v tolikšni meri odvisno od višine prihrankov, temveč od tega, koliko trošiš, saj to določa tvoje življenjske potrebe," dodaja.
Zgodnja upokojitev ne pomeni konca denarnega toka, saj mnogi služijo od pasivnih dohodkov. Veliko jih ugotovi, kako nepomemben postane denar, ko se upokojijo, raje bolje izkoristijo (prosti) čas in si ustvarijo nov življenjski stil.
Grant Sabatier, ki se je upokojil pri starosti 30 let z nekaj več kot milijonom evrov, pa je ugotovil: "Če je bil denar vaš cilj, ste zgrešili poanto, namreč da je obseg denarja neomejen, čas pa ni. Tako mnogi zgodnji upokojenci potrebujejo kar nekaj mesecev, da se po upokojitvi umirijo, sprostijo in upočasnijo svoj tempo življenja, saj so mnenja, da morajo biti produktivni vsaj del dneva, namesto da bi se predajali sproščenemu načinu življenja, recimo z ogledom številnih filmov ali branjem knjig, za kar prej ni bilo časa."
