Poročilo finančnega ministrstva razkriva, kakšno je bilo stanje zadolženosti vseh 212 slovenskih občin konec lanskega leta. Skupna zadolženost je tako znašala več kot 1,1 milijarde evrov, kar pomeni, da je bil povprečni skupni dolg na prebivalca 567 evrov, od tega je znašal dolg občin na prebivalca 433 evrov in dolg pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine 134 evrov na prebivalca. Glede na leto 2021 se je skupna zadolženost povečala za 113,1 milijonov evrov oziroma za 10,8 odstotkov. Na višjo skupno zadolženost v letu 2022 glede na predhodno leto so po oceni ministrstva vplivale nizke cene obrestnih mer, lokalne volitve v letu 2022 in posledično so bile občine bolj aktivne glede izvedbe investicij. Skupni dolg na prebivalca je v 53 občinah višji kot 600 evrov, od tega ima 11 občin skupni dolg na prebivalca višji kot 1.000 evrov. Najvišji skupni dolg na prebivalca v letu 2022 so imele naslednje občine: Gornji Petrovci 2.741 evrov, Solčava 1.807 evrov, Kostel 1.323 evrov Dobrepolje 1.204 evrov, Štore 1.125 evrov, Gornja Radgona 1.099 evrov, Kočevje 1.096 evrov, Veržej 1.093 evrov Bohinj 1.068 evrov ter mestni občini: Ljubljana 1.086 evrov in Ptuj 1.066 evrov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Šlihthuber bo plačeval najemnino, da bo lahko prihajal v župansko pisarno
Županovo nespametno zadolževanje občini odpihnilo streho nad glavo – To bi lahko bil šele začetek nadaljnjih razprodaj občinskega premoženja.
Pomurske občine zadolžene za več kot 52 milijonov evrov
Prezadolženost gornjepetrovske občine je v zadnjih letih postala že nekako samoumevna, ob tem pa ima občina zaradi najemanja neugodnih posojil že od leta 2009 blokiran račun in se sooča s hudimi težavami z vidika razvojne in investicijske zmožnosti ter je zaradi izvršb primorana v prodajo premoženja. Spomnimo, da je letos spomladi občina ostala celo brez občinske zgradbe, razprodaja občinskega premoženja pa se obeta tudi v prihodnje. Ravno tako gorička občina izstopa z najvišjim deležem dolga v realiziranih prihodkih občinskih proračunov, ki znaša kar 147,0 odstotkov. Sledijo ji občine: Dobrepolje, Štore, Veržej, Litija, Črnomelj in Ravne na Koroškem. Te občine s svojim stanjem dolga presegajo 70 odstotkov realiziranih prihodkov svojega proračuna za leto 2022, ugotavljajo na finančnem ministrstvu, kjer izpostavljajo tudi, tako kot praktično vsako leto, da ima Občina Gornji Petrovci že več let neporavnane dolgove iz naslova poroštev (izdano je bilo tudi poroštvo pravni osebi zasebnega prava, kar je v nasprotju z zakonom) in je bila tudi v letu 2022 med prezadolženimi občinami (nad največjim dopustnim obsegom zadolžitve). Skupni dolg občine je konec lanskega leta znašal dobrih 5,5 milijona evrov, višji skupni dolg so imele v Pomurju le Mestna občina Murska Sobota (9,6 milijona evrov) in občini Gornja Radgona (9,1 milijona evrov) ter Ljutomer (7,1 milijona evrov). Skupni dolg vseh pomurskih občin je konec lanskega leta znašal dobrih 52 milijonov evrov, v povprečju pa je bil občan v Pomurju z vidika dolga občin zadolžen za dobrih 456 evrov. Skupni dolg gornjepetrovske občine na prebivalca se je konec leta 2022 v primerjavi z letom 2021 sicer nekoliko zmanjšal (leta 2021 je ta znašal 2.801 evrov), a še vedno ostaja dolg na prebivalca na ravni skoraj dveh povprečnih mesečnih bruto plač (v Občini Gornji Petrovci je povprečna mesečna bruto plača lani znašala 1459,16 evrov).
Na finančnem ministrstvu sicer ugotavljajo, da obseg skupne zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2022 ni zaskrbljujoč. "Občine (tudi) s pomočjo zadolževanja izvajajo investicije, ki pomenijo plačila izvajalcem, nova delovna mesta delavcem, izboljšano kakovost življenja občanom, gospodarsko aktivnost in s tem ustvarjajo bruto družbeni proizvod," so navedli v zaključku poročila.