Grozi drastično krčenje kohezijskega denarja
Če je bila Slovenija v prejšnji finančni perspektivi upravičena do štirih milijard evrov, v sedanji do okoli treh (v razmerju 60 odstotkov vzhodna, 40 pa zahodna kohezijska regija), za zdaj ostaja neznanka, koliko sploh lahko pričakuje v obdobju med letoma 2021 in 2027. Andrej Engelman, namestnik direktorja Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je pojasnjeval, da zdaj kaže, da bi lahko znesek, ki predstavlja ključni razvojni vzvod za Slovenijo, padel celo pod dve milijardi. "Zato je toliko bolj pomembno, da se že danes začnemo pogovarjati, da vodimo regionalno politiko tudi z državnimi sredstvi, sicer bomo imeli velike težave," je ocenjeval. Tako še ni jasno, koliko si lahko obetata vzhodna in zahodna regija, ki bi glede na doseženi razvoj lahko tudi izpadla, medtem ko bi vzhodna glede na razvojni zaostanek še lahko računala na denar.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Prlek poje, špila, pleše že enajstič
Kulturno umetniško društvo Bubla Radenci je v kongresni dvorani hotela Radin pripravilo enajsto prireditev Prlek poje, špila, pleše, katere pobudnik je bila pokojna učiteljica, »mati« radenske kulture Marija Marič, ki je društvu predsedovala več kot dvajset let. Helena Poznič Kos, aktualna predsednica Buble, je v uvodu pozdravila vodjo območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Gornja Radgona Simono Pirc Katalinič, številne obiskovalce in napovedala nastopajoče: otroško folklorno skupina KUD Bubla (vodja Neža Ros), Vida in Marka Kosa, kvintet Klopotec, tamburaško skupino KD Peter Dajnko Črešnjevci, Ajdo Rihtarič in Jošta Rosa. Prireditev je pred številnim občinstvom sklenilo Folklorno društvo Gornja Radgona, ki letos obeležuje 40-letnico svojega delovanja. Foto Dani Mauko
Žagar: Bojim se, da bo kriza na kvadrat
V vsakem primeru je ključna usmerjenost v razvoj, ne glede na kombinacije je treba, tako Engelman, narediti "primeren koktajl za primeren razvoj". Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice in predsednik razvojnega sveta vzhodne kohezijske regije, upa, da bo nacionalna garnitura imela v uvidu, da je treba pri projektih izhajati iz potreb okolja. Upa, da volitve ob že dosedanjih zamudah projektov ne prinašajo novih zastojev, pričakuje dialog države in partnerski odnos z regijami. Dodatne razvojne težave po njegovem povzroča dejstvo, da Slovenija nima pokrajin, kar so po njegovem zdaj prepoznali tudi tisti, ki pokrajin prej niso zagovarjali. Četudi država ni več v krizi, je regionalni razvoj po mnenju Žagarja v krizi: "Bojim se, da bomo ostali v krizi do naslednje krize in bomo imeli krizo na kvadrat."Da bi potrebovali pokrajine, meni tudi evropski poslanec Franc Bogovič, gostitelj delegacije odbora regij, ki je izpostavil princip solidarnosti kohezijske politike in poudaril, da je treba danes razmišljati, kaj si bomo izpogajali v Bruslju v prihodnjih dveh letih. Prehodi naj bodo evolucijski ne revolucijski, izziv je stopiti skupaj za preboj, v ospredju pa morata biti decentralizirana država in razvoj podeželja, je nanizal Bogovič.