Odslej lahko prisluhnemo izbranim odlomkom iz Nove in Stare zaveze v prekmurščini 18. in 19. stoletja. To nam omogoča projekt Avdio Stare in Nove zaveze v prekmurščini, ki je namenjen približevanju kulturne dediščine in jezikovne tradicije starejših prekmurskih tiskov. Izbrali so dve temeljni protestantski knjigi Novo zavezo – Nouvi zakon, ki jo je leta 1771 prevedel Štefan Küzmič, in Staro zavezo – Moses i Jesua iz leta 1870, ki jo je prevedel Janoš Kardoš.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
»Naš namen je, da se prekmurščina s tem varuje, oživlja in predstavlja kot nesnovna dediščina v taki obliki, kot je bila zapisana, in se pokaže njena živost,« pove Klaudija Sedar, direktorica Zavoda Primoža Trubarja Murska Sobota, ki je projekt izvedel v sodelovanju z Evangeličansko cerkvijo augsburške veroizpovedi na Slovenskem, podprlo pa ga je tudi ministrstvo za kulturo.
Za zvočno interpretacijo delov Stare in Nove zaveze, ki jih bereta kantor Borut Andrejek in duhovnik Simon Sever, so izbrali tiste odlomke oziroma zgodbe, ki prinašajo sporočila in so aktualni tudi v sedanjem času, poudarjajo pa vrednote, kot so pomoč bližnjemu, spoštovanje in strpnost. Prisluhnete jim lahko s pomočjo slušalk ali zvočnika in s pomočjo tablic, ki so dostopne na sedežu Zavoda Primoža Trubarja v cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti, tretja, namenjena kroženju za različne priložnosti in skupine, pa se lahko tudi izposodi.
Želijo tudi, je še povedala Sedarjeva, da izjemno pomembni prekmurski evangeličanski tiski ne bi bili le shranjeni, ampak da jih približajo javnosti. Slovensko Sveto pismo je že v zvočni obliki, s tem pa lahko besedi iz Svetega pisma prvič prisluhnemo tudi v prekmurščini. Tako je to tudi poklon prekmurskemu jeziku ter prevajalcema in evangeličanskima duhovnikoma Štefanu Küzmiču in Janošu Kardošu.
To je tudi priložnost, da se bolj posvetimo prekmurščini, ki se spreminja. Kot pove Sedarjeva, ne le v primerjavi z današnjo prekmurščino, opazna je že razlika med Kardoševim in Kuzmičevim jezikom, med katerima je 100 let razlike, še posebno na glasoslovni ravni.
Zanimive besede, ki se danes ne uporabljajo več, so na primer öročnik, kar pomeni dedič, nazviščavati za oznanjati, vönazvêstiti za razglasiti, zrendelüvati ukazati ali določiti, stríhoma za polno in še druge.
»Jezik pa je zanimiv tudi s tega stališča, da mnoge besede niso več v uporabi ali se je njihov pomen zabrisal, ker pa gre za lepe prekmurske besede, za našo dediščino, si želimo, da se tudi na ta način vrnejo v uporabo ali vsaj iz pozabe.« Take zanimive besede so na primer öročnik, kar pomeni dedič, nazviščavati za oznanjati, vönazvêstiti za razglasiti, zrendelüvati ukazati ali določiti, stríhoma za polno in še druge.
Prekmurščina je bila stoletja jezik Evangeličanske cerkve, pri bogoslužju se še vedno ohranja, s tem da se pogosto uporablja tudi slovenski knjižni jezik.